Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vladi predlaga, da se tretji teden v mesecu novembru obeležuje kot teden slovenske hrane, s tem sklepom pa bi se nadomestilo sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane iz oktobra 2012. Ministrstvo mnenja o predlogu zbira do 23. novembra, je razvidno iz objave na spletni strani eUprave.

Predlog je objavljen na dan slovenske hrane, ki sicer poteka vsak tretji petek v novembru, obeležuje pa se med drugim s tradicionalnim slovenskim zajtrkom v šolah, vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Slovenski zajtrk sestavljajo kruh, mleko, maslo, med in jabolko ali drugo slovensko sadje, projekt pa v ospredje postavlja ozaveščanje najmlajših o pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja.

Kot je pred dnevom tradicionalnega slovenskega zajtrka objavil državni statistični urad, po zadnjih podatkih prebivalec Slovenije doma letno porabi skoraj 27 kilogramov kruha in drugih pekovskih izdelkov ter 43 litrov mleka. Če so se kruh, mleko in med septembra na letni ravni podražili, pa se je maslo pocenilo.

Eden izmed ciljev je po navedbah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi poudarjanje pomena rednega zajtrkovanja za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje. Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade, vsakodnevni zajtrk pa poskrbi tudi za jutranjo energijo.

Projekt letos poteka pod sloganom Kruh za zajtrk - super dan, ker pa letos obeležujemo mednarodno leto prosa, je temu žitu namenjena posebna pozornost. Pomen polnozrnatih živil za zdravje poudarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, saj ima "njihovo vključevanje v zajtrk, pa tudi druge dnevne obroke, pomembno vlogo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa II, nekaterih vrst raka in debelosti".

Tradicionalni slovenski zajtrk je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije prvič organiziran leta 2011, danes pa pri projektu sodeluje 15 vladnih in nevladnih organizacij.

Za to, da bi dan slovenske hrane prerasel v teden slovenske hrane, si prizadevajo stanovske organizacije čebelarjev, kmetov in zadrug.

Kot so v začetku tega meseca navedli s Zadružni zvezi Slovenije, sta tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane v več kot desetletju presegla pričakovanja. S pobudo za teden slovenske hrane želijo spodbuditi odgovorno prehransko verigo od njive do krožnika.

V tednu slovenske hrane bi vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, socialnovarstvene in druge javne ustanove na svoje jedilnike uvrstile lokalne pridelke, jedi iz lokalno pridelanih sestavin in živila slovenskega porekla, so pojasnili.

S spremljajočimi dejavnostmi pa bi po njihovih navedbah v javnih ustanovah in gospodinjstvih spodbujali izbiro pridelkov in živil slovenskega porekla, zdrav življenjski slog, odgovoren odnos do hrane, pridobivanje znanja o pripravi jedi, kulturo prehranjevanja ter ohranjanje bogastva slovenske kulinarične dediščine. Ob dnevu slovenske hrane sicer vse pozivajo k poseganju po lokalnih živilih.

Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi si privoščili tudi nekateri funkcionarji. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je zajtrkoval z mladimi zamejskimi Slovenci iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske, ki sodelujejo v projektu Mreža Alpe Jadran - M.A.J. 2023. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in državni sekretar na omenjenem ministrstvu Luka Omladič pa sta zajtrkovala s stanovalkami in stanovalci v domu starejših Bežigrad in Šiška.

V okviru projekta je na Televiziji Slovenija potekala tudi posebna oddaja za otroke.