Osrednji slovenski dogodek ob svetovnem dnevu čebel je bil v Celju, kjer poteka tudi 20. čebelarski praznik. Predsednik zveze Boštjan Noč je v slavnostnem nagovoru poudaril enotnost in samozavest čebelarjev, ki da neradi gledajo nazaj, temveč raje naprej. "Čebela in čebelar je v Sloveniji spoštovana beseda, poklic," so ga citirali na kmetijskem ministrstvu.

Po svetu je danes po besedah predsednika slovenske čebelarske zveze več sto prireditev v čast čebel in opraševalcev. "Na to smo res lahko ponosni," je dejal. Opozoril je na slabe čebelarske letine v zadnjih letih ter pomen promocije, med katerimi so tudi aktivnosti informiranja in promocije shem kakovosti.

S tem se po njegovih besedah dela tudi korak proti ponaredkom medu. Posebej je poudaril in pohvalil aktivnosti Slovenije in ministrstva pri aktivnostih za označevanje medu na ravni EU-ja. Te je v svojem nagovoru omenila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. "Številne države EU-ja nas pri tem podpirajo," je dejala po navedbah ministrstva. Šinko zato upa na čim boljši končni predlog Evropske komisije za označevanje, saj s prvimi predlogi Slovenija ni bila povsem zadovoljna.

Šinko je sicer izrazila zadovoljstvo, da se je svetovni dan čebel prijel ne le v Sloveniji. Posebej je poudarila nujnost prehranske varnosti, na kar po njenih besedah opozarjajo dogodki v svetu, ki žal vplivajo tudi na razmeroma majhen in zato ranljiv slovenski trg. Spomnila je, da so v zadnjih letih težave na trgu občutili tudi čebelarji, zato jim je država pomagala. Poudarila je, da je znotraj strateškega načrta za izvajanje skupne kmetijske politike 2023–2027 v Sloveniji čebelarstvo dosti bolje zastopano, kot je bilo v prejšnjem programskem obdobju.

Ministrica je omenila tudi t. i. čebeljo diplomacijo, ko veleposlaništva ob svetovnem dnevu čebel ali pa ob tradicionalnem slovenskem zajtrku organizirajo srečanja, obiskujejo šole, nevladne organizacije in veliko prispevajo k vedenju o čebelah, o medu. Ne nazadnje je to tudi odlična promocija Slovenije, je ugotavljala in kot še eno pomembno aktivnost na mednarodnem področju omenila delo v okviru Slovenske čebelarske akademije.

Opozorila o vplivu podnebnih sprememb

Slavnostni govornik na dogodku v Celju je bil tudi predsednik mednarodne gasilske organizacije CTIF Milan Dubravac. V svojem nagovoru je primerjal pomembno poslanstvo gasilcev in čebelarjev. Ob tem je poudaril pomen prenosa znanja, ozaveščanja in informiranja javnosti, ki jo počnejo te organizacije. "Pred nami so izzivi, predvsem na področju podnebnih sprememb. Te vplivajo na čebelarstvo, kmetijstvo in celotni prehranski sektor ter tudi na druge segmente družbe," so njegove besede navedli na kmetijskem ministrstvu.

Poleg dogodkov danes in v minulih dneh bo v sredo potekala tudi tretja podelitev mednarodne nagrade zlata čebela, ki je najvišja državna nagrada za izjemne dosežke na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev ter ozaveščanja o njihovi vlogi za človeštvo in za planet. Nagrado bo podelila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Mednarodni dan čebel letos šestič

Svetovni dan čebel so Združeni narodi na pobudo Slovenije razglasili leta 2017, prvič pa smo ga praznovali leto pozneje. Namenjen je krepitvi zavedanja o pomenu, ki ga imajo čebele in vsi drugi opraševalci za kmetijstvo in biotsko raznovrstnost.

Letošnji poudarek je na medgeneracijskem izobraževanju čebelarjev. V ta namen so sinoči na Brdu pri Lukovici predstavili koncept in grafično podobo čebelarske šole Antona Janše, ki jo jeseni ustanavlja Čebelarska zveza Slovenija, ki letos praznuje 150 let, je za Radio Slovenija poročal Jože Žura. Sodelovali naj bi najboljši slovenski in tudi tuji strokovnjaki, cilj pa je, da doživi sloves šole, kot jo je šola, ki jo je v času cesarice Marije Terezije na Dunaju vodil začetnik modernega čebelarstva Anton Janša.

V Ivančni Gorici pa bodo v začetku julija gostili 12. mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev z vsega sveta. Zaradi nerazumevanja države so tekmovanje že skoraj odpovedali, a je prireditev rešila podpora Nove Ljubljanske banke, kjer se zavedajo pomena čebelarstva pri trajnostnem razvoju kmetijstva. Tekmovalci v starosti od 12 do 18 let se bodo spoprijeli s 15 čebelarskimi izzivi ter prikazali čebelarsko znanje in spretnosti po različnih sklopih oziroma delavnicah.

Osrednja tema letošnjega dneva čebel, to je do opraševalcev prijazna kmetijska pridelava, obravnava prispevek čebelarjev in vlogo čebel in drugih divjih opraševalcev pri povečanju prehranske varnosti, izboljšanju življenja in zagotavljanju ekosistemskih storitev za kmetijstvo.
Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biotske raznovrstnosti, pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Razglasitev svetovnega dneva čebel po njihovih navedbah pomeni pomembno nadgradnjo in povezovanje držav v skrbi za čebele in druge opraševalce na svetovni ravni. "S spodbujanjem trajnostnega kmetijstva in čebelarstva, strokovnim izobraževanjem čebelarjev ter prilagajanjem pristopov in tehnologij čebelarjenja ter sajenjem medovitih rastlin, ki so odpornejše proti spreminjajočemu se podnebju, lahko stanje pomembno izboljšamo," so zapisali.

Brez čebel ne more biti zmanjšanja lakote

"Govoriti o zmanjšanju svetovne lakote brez zagotavljanja razmer za obstoj čebel in drugih opraševalcev je metanje peska v oči," opozarja predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Kot ugotavlja, se zavedanje o pomenu čebel in drugih opraševalcev iz leta v leto povečuje, zasluge za to pa pripisuje tudi svetovnemu dnevu čebel.

Danes je že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja, čebelji pridelki pa so bogat vir nujno potrebnih hranil. Noč ob tem opozarja na vremenske razmere v letošnji pomladi, ki čebelam ne prizanašajo. Preprosto letos čebele iz narave niso prinesle skoraj nič, pa ne za čebelarja, pač pa za svoje potrebe. Zato je čebelarjeva skrb za preživetje čebel nujna in brez krmljenja v tem času bi od lakote umrle, je zapisal.

Slovenski čebelarji si prizadevajo, da bi pomen čebel in čebelarstva spoznali že najmlajši. Tako že vrsto let vsak tretji petek v novembru v šolah in vrtcih pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk, pri katerem poleg z domačim maslom, jabolkom, črnim kruhom in mlekom postrežejo tudi z medom. Projekt je do danes prerasel slovenske meje in s pobudo za evropski medeni zajtrk zaživel v številnih državah Evrope in tudi zunaj.

V Sloveniji je bilo leta 2021 po podatkih Statističnega urada RS 213.000 čebeljih panjev, v povprečju pa je vsak prebivalec zaužil 620 gramov medu. Za kilogram medu je bilo treba lani odšteti v povprečju 12 evrov, na tržnicah pa ga je bilo prodanega 66,4 tone iz lastne proizvodnje, medtem ko smo ga 1188 ton uvozili.