Slovenija iz Madžarske letno uvozi od 60.000 do 80.000 ton pšenice, na kmetijskem ministrstvu pa so pojasnili, da so v rednem stiku z madžarsko stranjo in si prizadevajo, da bi slovenski uvozniki lahko kar se da najhitreje prišli do pšenice iz vzhodne slovenske sosede. "Po prvih informacijah s terena postopki v tej smeri že intenzivno potekajo," so zapisali na ministrstvu.

Je pa kmetijski minister Jože Podgoršek sklical krizni sestanek z deležniki v prehranski verigi. Po neuradnih informacijah je pozval zadruge, naj poskrbijo za dušična gnojila, da bodo kmetje lahko pridelali zadostne količine in kakovostno pšenico. Zadruge naj sklenejo zavezujoče pogodbe, vsa pšenica se mora letos pokupiti doma, naj bi bila vsebina poziva.

Trgovine je minister medtem pozval k zmanjšanju apetitov, je povedal podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik Komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan.

Lani 48.000 ton slovenske pšenice v mline, 90.000 ton v tujino

Kot je dejal, je minister pozval k nujnemu sestanku z dobavitelji pšenice v žitni verigi. "Lani se odkupovalci o tem sploh niso želeli pogovarjati," je spomnil Küčan. Dodal je, da so slovenski mlinarji lani od slovenskih kmetov odkupili le okoli 48.000 ton pšenice, ocenjujejo pa, da se je je približno 90.000 ton porazgubilo. Precej so je pokupili Italijani, čedalje več pšenice pa se meša v krmo za živali.

Odnos do slovenske pšenice se je slabšal vrsto let, je opozoril Küčan: "Dogovor iz leta 2010, ko smo ustanovili žitno verigo in sklenili, da bi vso slovensko pokupili slovenski mlinarji, da bi bila Slovenija skoraj samooskrbna, se je do danes izničil." Prepričan je sicer, da je pšenice dovolj, da Slovenija preživi do letošnje žetve.

Küčan je kritičen tudi glede odkupnih cen. "Cena pšenice je trenutno okoli 400 evrov, medtem ko je bilo lani mlinarjem 200 evrov preveč, da bi toliko plačali za slovensko pšenico. Pšenice po 200 evrov letos ne bo," je opozoril.

Bodo znižali standard za krušno pšenico?

Spomnil je, da so v preteklosti za kruh uporabljali pšenico z 9,5 odstotka vsebnosti beljakovin, danes pa je merilo za krušno pšenico 12,5 odstotka vsebnosti beljakovin. Kot je napovedal, bodo predlagali, da v tem kriznem obdobju vsa pšenica z vsebnostjo beljakovin nad 10 odstotkov velja za krušno pšenico, "mlinarji in peki pa naj se potrudijo, da bo kruh iz takšne pšenice boljši".

Zaradi razmer, ki v kratkem še ne obetajo izboljšanja, pa bo potrebna prilagoditev pri prodaji pšenice. To bodo najverjetneje le redki kmetje prodali takoj po žetvi, saj bodo pozneje lahko zanjo iztržili več. Za poznejšo prodajo pa bodo potrebna ustrezna skladišča. Splošna kmetijska zadruga Ljutomer - Križevci že ureja dodatno skladišče za žita in zelenjavo. Z naložbo, vredno skoraj 1,8 milijona evrov brez DDV-ja, bodo pridobili dodatne prostore in tako možnost skladiščenja približno 14.000 ton žit.

"Ob trenutnih dogodkih pa predvidevamo, da bodo v roku dveh, treh let te kapacitete znova premajhne," je dejal direktor zadruge Slavko Petovar. Ob tem je opozoril tudi na problematiko sežiganja koruze v okoliških bioplinarnah. V njih po njegovih besedah letno skurijo okoli 20.000 ton koruze.

Po podatkih Statističnega urada RS so lani jeseni 2021 z ozimnimi žiti posejali 59.351 hektarjev njiv v Sloveniji. Med krušnimi žiti je posejane največ ozimne pšenice (na 28.258 hektarjih), sledita pira (954 hektarjev) in rž (824 hektarjev). Med krmnimi žiti prevladuje ozimni ječmen, posejan na 24.120 hektarjih, sledita tritikala in oves. Z ozimno oljno ogrščico je bilo jeseni 2021 posejanih 3658 hektarjev njiv.