Policisti so po izgredih, ki so izbruhnili na protestnem shodu proti obveznemu pogoju PCT, pridržali devet ljudi, od tega jih je sedem osumljenih storitve kaznivega dejanja, dva pa storitve prekrškov. Poleg tega so v sredo obravnavali še več deset prekrškov in kaznivih dejanj, je pojasnil vodja sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi Tomislav Omejec. Kot je še dejal, so bili napadalci očitno organizirani in povezani, slišati je bilo tudi navijaške vzklike.

Policija je sporočila, da je bilo v izgredih lažje poškodovanih sedem policistov in en udeleženec. Kot so sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, so po protestih obravnavali pet ljudi, od tega tri policiste in še dva druga. Poškodovani so bili obravnavani v urgentnem kirurškem bloku, kot so sporočili s policije, pa nihče od poškodovanih policistov ni ostal na zdravljenju.

Generalni direktor policije Anton Olaj je na novinarski konferenci dejal, da policisti pregledujejo posnetke dogajanja in zbirajo obvestila, ob tem pa potekajo tudi ogledi krajev srednih dogodkov. Policija bo po zagotovilih Olaja storila vse, da se odkrijejo storilci, pri čemer se bodo osredotočili tudi na tiste, ki so pozivali k nasilnim dejanjem. "Vsi, ki pozivajo in organizirajo shode, se morajo zavedati, da bodo nosili odgovornost," je poudaril.

Policist s solzivcem nad fotoreporterja

Kot so sporočili iz Aktiva fotoreporterjev in fotografov Društva novinarjev Slovenije, je policist na demonstracijah poškodoval fotoreporterja Toneta Stojka, ki demonstracije, kot so zapisali, sistematično pokriva in dokumentira že več kot pol stoletja. V Aktivu so v izjavi za javnost zapisali: "Stojko je prepričan, da je šlo za nameren in premišljen ukrep policista, ki mu je usmeril curek solzivca naravnost v obraz. V Aktivu fotografov in fotoreporterjev Društva novinarjev Slovenije ravnanje policista in policije odločno obsojamo, saj je to več kot očitno odraz stanja, ko smo fotoreporterji in fotografi, ki dokumentiramo javne dogodke v širšem interesu javnosti, tarča napadov represivnih organov na eni in demonstrantov na drugi strani. Od policije, v kateri so zaposleni usposobljeni profesionalci, pričakujemo, ne le da ne poškoduje fotoreporterja pri opravljanju njegovega dela, ampak da ga varuje in mu nudi zaščito. Fotoreporterji smo zaradi narave našega dela že tako ali tako izpostavljeni varnostnim tveganjem, zato je popolnoma nesprejemljivo, da nas dodatno ogrožajo policisti."

Sorodna novica Lobnikar: Anticepilci skupaj s tistimi, ki jim je nasilje v krvi. Umek: Čutijo se prikrajšani.

Po neuradnih informacijah policija kot organizatorja protesta v sredo obravnava kranjskega lokalnega politika Zorana Stevanovića iz stranke Resni.ca. Sam je sicer sporočil, da z njim policija po javnem shodu ni niti enkrat kontaktirala. Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Tadeja Anžlovar, je policija sporočila, da je Stevanović po izbruhu izgredov pobegnil s prizorišča. Kot soorganizatorja pa po informacijah portala N1 policija obravnava tudi enega od vodij navijaške skupine Green Dragons.

S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da je bilo med izgredi poškodovanih tudi več službenih vozil policije in stavba državnega zbora.

Policija: "Določenih stvari se ne da predvideti"

Vodja sektorja splošne policije GPU Tomislav Omejec je dejal, da so bili policisti s pozivi na shod seznanjeni z družbenih omrežij in so skladno z varnostno oceno ter razpoložljivimi informacijami organizirali varovanje. Ob 18. uri se je na Trgu republike začel neprijavljen shod, ki je sprva potekal mirno. Malo pred 20. uro so se nekateri začeli razhajati, medtem pa so se med nekaterimi udeleženci stopnjevali pozivi k napadu na policiste in državni zbor, proti njim pa so leteli nevarni predmeti.

Sorodna novica Proti izgrednikom na protestu solzivec in vodni top, poškodovanih več policistov

Ko se je nasilje stopnjevalo, so ocenili, da so izpolnjeni pogoji, da razpustijo shod in ga pozneje razženejo, če se nasilneži ne razidejo, je pojasnil. Tako so uporabili prisilna sredstva, in sicer plinska prisilna sredstva, vodni top in individualna prisilna sredstva, kot so vezanje, vklepanje, fizična sila. Množica se je nato razšla, a so nekatere skupine v središču mesta še naprej razgrajale, zato so policisti še naprej vzpostavljali javni red in mir, je še dejal Omejec.

Glede nekaterih pomislekov o načrtu policijskega varovanja shoda pa je poudaril, da so na podlagi informacij, ki so jih imeli na voljo, ocenili, da bodo s silami, s katerimi so sprva varovali shod, zagotovili javni red in mir. Ko pa se je pojavilo nasilje, so stopnjevali ukrepe in vpoklicali dodatne policiste. "Določenih stvari se ne da predvideti," je poudaril. Policiste je pohvalil in jim izrekel vso podporo tudi generalni direktor policije Olaj, ki je prepričan, da so v zahtevni situaciji odlično in profesionalno opravili svoje delo. Generalni direktor policije, ki obsoja sredno nasilje, pričakuje, da bo takšnih situacij v prihodnje še več, na kar pa je policija pripravljena in bo ukrepala, kot od nje zahteva zakon.

Stevanović: "Izgredi in sam shod nimajo popolnoma nič skupnega"

"Včeraj se je v Ljubljani pred parlamentom po vabilu politične stranke Resni.ca zgodil veličasten protest, ki se ga je udeležilo približno 30 tisoč ljudi," je v sporočilu za javnost ocenil predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović. Policija je sicer ocenila, da se je na shodu zbralo 8000 ljudi. "Zahteve so bile takojšen razpis predčasnih volitev, saj trenutna sestava parlamenta nima popolnoma nobenega zaupanja javnosti, in pa sprememba nesmiselnih obvezujočih ukrepov v priporočila," je pojasnil in poudaril, da je bil protest miren. "Kljub res visoki udeležbi na protestu, ki je trajal med 18.00 in 19.40, navzočnost policije sploh ni bila potrebna, saj ni prišlo niti do enega incidenta," zatrjuje Stevanović.

"Ker oblast ni vedela več, kako naj preusmeri pozornost s tega javnega shoda, je že takoj po koncu aktivirala skupino izgrednikov, da so uprizorili spopad s policisti," trdi Stevanović, ki medijem v javnem pismu očita, da so o dogajanju začeli poročati šele, ko so se začeli izgredi. "Izgredi in sam shod nimajo popolnoma nič skupnega," je poudaril in dodal, da je kljub temu "posledice policijske represije čutilo še mnogo mirnih udeležencev, ki so se že razhajali".

Razbitih več oken in vhodna vrata parlamenta, kocke letele tudi v pročelje

Kot je povedala generalna sekretarka DZ-ja Uršula Zore Tavčar, poškodbe in stanje stavbe državnega zbora po srednih protestih še ugotavljajo. "Zaznali smo poškodbe na okoli desetih oknih, prav tako so izjemno poškodovana tudi vhodna vrata in steklo nad vhodnimi vrati. Same poškodbe na portalu in balkonu nad vhodom pa še ugotavljamo," je dejala za Televizijo Slovenija. Pojasnila je, da so na balkonu našli precej kamnov, a še niso ugotovili, ali so jih tja zmetali protestniki ali pa gre za poškodbe pročelja stavbe DZ-ja. Delo v DZ-ju po navedbah generalne sekretarke ni ovirano.

"Nastala škoda s prijavljenimi javnimi shodi je zavarovana. Kljub vsemu je najpomembnejše, da v včerajšnjih protestih nihče v parlamentu ni bil poškodovan," sta v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani DZ-ja, zapisala predsednik DZ-ja Igor Zorčič in generalna sekretarka DZ-ja. "Smo pa dodatno pretreseni, saj je parlamentarna zgradba pomembna ne le kulturno, temveč je tudi simbol demokracije. Vsakdo ima pravico, da izrazi svoje mnenje, vendar ne z nasiljem," sta dodala.

Policisti uporabili solzivec in vodni top

Gibanje Resni.ca je na proteste proti vladnim ukrepom za omejevanje širjenja novega koronavirusa in obveznemu izpolnjevanju pogoja PCT vabilo že nekaj dni. Voditelj gibanja Zoran Stevanović je premierja Janeza Janšo pozval k odstopu in napovedal stopnjevanje pritiska. Protest so podprla tudi nekatera druga civilna združenja, med njimi skupina na Facebooku, ki se imenuje Maske dol, himno pa je s protestniki zapela pevka Saška Lendero. Govorniki na protestu so udeležence pozvali k mirnemu shodu.

Na sprva mirnem protestu se je v večernih urah napetost začela stopnjevati, policisti pa so okrog stavbe DZ-ja postavili živi zid. Slišati je bilo tudi skandiranje navijaških gesel, množica, ki je bila pred DZ-jem, pa je začela v policiste in stavbo metati steklenice, granitne kocke in pirotehniko. Policisti so nato uporabili solzivec.

Množica pred parlamentom se je nato razkropila, a se je več skupin vrnilo in v policiste začelo metati petarde in granitne kocke, na kar se je policija odzvala z uporabo vodnega topa. Skupine protestnikov so se nato razpršile po središču mesta, na več krajih so zagoreli smetnjaki, slišati je bilo eksplozije petard. Policija je okoli 22. ure sporočila, da ji je uspelo vzpostaviti javni red in mir ter preprečiti nadaljnje kršitve.

MOL: Na ljubljanskih ulicah za okoli 7000 evrov škode

Na Mestni občini Ljubljana podpirajo mirno in spoštljivo izražanje mnenj, kakršno koli nasilje pa ostro obsojajo. Kot so sporočili, je po grobi oceni na protestu v sredo nastalo za okoli sedem tisoč evrov škode zaradi poškodovanih tlakovcev in ulične opreme, kot so kocke, kamniti stebrički in korita. Ocena in sanacija škode sicer še potekata. Na MOL-u so potrdili, da je bilo zažganih tudi nekaj uličnih smetnjakov.

Hojs dogajanje označil za škandal za demokratično družbo

Notranji minister Aleš Hojs je ob robu srečanja upravnega odbora Evropskega azilnega podpornega urada dejal, da je to nov škandal za demokratično družbo. "Včerajšnji protesti so spet pokazali, da je meja med tem, ko se neka normalna ali miroljubna demonstracija sprevrže v nasilje in vandalizem, zelo tanka," je poudaril Hojs. Kot je dodal, se je v sredo vnovič dokazalo, "kaj pomeni uresničitev t. i. levega fašizma v praksi".

Na vprašanje, na podlagi kakšnih dokazov govori o levem fašizmu med nasilnimi protestniki, je notranji minister dejal, da so na proteste 5. novembra lani neposredno vabili nekateri poslanci strank SD in Levica. "Tokrat so bile te leve stranke bolj previdne, to so prepustile svojim izpostavam. Seveda je težko neposredno dokazati, da je eden ali drugi kogar koli klical, ampak to je vzorec, ki se je ponovil iz lanskega leta," je dodal.

Kot je napovedal notranji minister, bo neposredne dokaze poiskala policija, ki je po protestih priprla več ljudi. Ob tem je še poudaril, da je policija svoje delo opravila odlično. "Policija je bila pripravljena, odzvala se je v primernem času," je ocenil Hojs glede kritik o neprimerni oceni tveganja. Ko so na policiji ocenili, da bi se lahko kaj zgodilo, so vpoklicali dodatne policiste, kar pa je po ministrovih besedah popolnoma normalen postopek. V nasprotnem primeru "bi me najbrž danes spraševali, zakaj je tam stalo 30, 50 'robocopov', če pa je bil napovedan miroljuben protest".

Hojs se je obregnil tudi ob navedbe, da je bila večina protestnikov miroljubnih in da je bila problematična le peščica med njimi. Sam verjame, da je bila večina protestnikov miroljubnih, vendar so tovrstna zbiranja lahko vedno problematična, še posebej, če organizatorji dopustijo, da se takšnim protestom pridružijo skupine, ki želijo incidente. Minister prav tako ne vidi velike razlike med zadnjim nasilnim protestom in petkovimi protivladnimi protesti. "Če pogledate sestavo ljudi, ki so včeraj bili tam, vsaj nekateri izmed njih so bili tudi redni obiskovalci petkovih protestov," je dodal Hojs.

Olaj: Za nujno izvajanje policijskih nalog velja izjema od pogoja PCT

Trditev policijskega sindikata, da naj bi na pomoč pri obvladovanju protestov vpoklicali tudi policiste, ki niso izpolnjevali pogoja PCT, je Hojs označil za popolnoma deplasirano, kazala naj bi na to, da ne gre več za sindikat, ampak za "krilo ali pa forum stranke SD", zaradi česar je po njegovem mnenju težko komentirati "take nebuloze". V prihodnjih dneh bodo po njegovih besedah videli, kako bodo v policiji lahko delali tudi tisti, ki pogoja PCT ne bodo izpolnjevali.

Nujno izvajanje policijskih nalog, ko gre na primer za varovanje življenj, osebne varnosti in premoženja ljudi, je prednostna zakonska dolžnost policije in izjema od odloka o upoštevanju PCT-pogoja, pa je v izjavi za javnost dejal generalni direktor policije Anton Olaj. Sicer pa morajo po njegovem pojasnilu vladni odlok upoštevati. Uveljavljen je bil pred kratkim in pričakovali so nekaj uvajalnih težav, ki jih tudi odpravljajo. Resnejših pomislekov niso zasledili. Če jih bodo, bodo skladno s tem tudi ukrepali, je napovedal Olaj.

Dogodke obsodili vsi trije predsedniki in številni drugi politični akterji

Predsednik vlade Janez Janša je v odzivu na dogajanje zapisal, da vlada ne bo popuščala nobenim pritiskom in da bo vztrajala pri ukrepih za varovanje zdravja in življenj ljudi. "Dialog in protesti ja, nasilje ne. Glede tega moramo biti popolnoma enotni, ker nasilje ogroža vse nas. Vsa različna stališča lahko svobodno izrazimo le na dostojen in miren način," se je na dogajanje odzval predsednik republike Borut Pahor. Predsednik parlamenta Igor Zorčič pa je dogodek označil za vandalizem, ga obsodil in pozval k mirnim protestom v prihodnje.

"Razumem, da je PCT neprijetna stvar v naših življenjih, vendar omogoča življenje brez zapiranja družbe in gospodarstva. Kot demokrat sprejemam, da ljudje mirno izražajo svoje nezadovoljstvo. Odločno pa obsojam nasilne proteste in izražam podporo policiji," je na Twitterju zapisal obrambni minister Matej Tonin.

Da je to nedopustno početje in ogrožanje varnosti in zdravja državljank in državljanov, je opozoril tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je pozval k "umiritvi konjev". "Z nadaljevanjem in ponavljanjem teh laži se podpihuje ljudi, da iz njihovega nezadovoljstva izbruhne nasilje," je komentiral tvit Damirja Črnčeca, ki je kot vzrok za jezo ljudi in izbruh nasilja okrivil ravnanje Janševe vlade.

Obsodbe nasilja iz vrst političnih strank

Sredno večerno dogajanje v prestolnici so obsodili tudi številni poslanci državnega zbora – tako opozicijski kot koalicijski.

Poslanke in poslanci, ki so v sredo sodelovali na skupni seji dveh odborov, so se po besedah Mojce Škrinjar iz SDS-a počutili ogrožene. V času seje se je število ljudi pred stavbo državnega zbora višalo, nasilje pa stopnjevalo. "Mislim, da je to nedopustno," je poudarila. "To ni način, da se izraža volja ljudstva, načini so drugi," je dodala.

Koordinator stranke Levica Luka Mesec je izrazil skrb zaradi nezadovoljstva v družbi, ki je preraslo v nasilne izgrede. "Drugi razlog za skrb pa je odziv vlade, ki je v svojem prepoznavnem slogu ob vsem skupaj zamahnila z roko in izgrede obesila opozicijskim strankam," je povedal v izjavi za medije. "Protestniki včeraj niso bili niti 'levičarji', kot bi nas rad prepričal Hojs, niti 'desničarji'," je dejal in dodal, da se ljudje niso zbirali, ker bi jim bila blizu ta ali ona stranka, temveč ker nasprotujejo uvajanju pogoja PCT. "Drži, večina se jih noče cepiti in med njimi najbrž ni malo zanikovalcev virusa," je pojasnil Mesec. Iskanje krivde v 'levičarjih' pa je, tako Mesec, klasičen recept avtoritarcev, ki večno iščejo grešnega kozla in se tako izmikajo lastni odgovornosti.

Predsednik stranke LMŠ in poslanec Marjan Šarec je izjavil, da v ljudeh "že dolgo vre", k takšnim razmeram pa je z napačno komunikacijo veliko pripomogla vlada. Šarec je prepričan, da tovrstno izražanje nestrinjanja, kot se je dogajalo v sredo, ni prava pot. Po njegovih besedah je vsak protest legitimen, vendar mora biti v okviru demokratičnih norm. "Z nasiljem se ne moremo strinjati, je pa res, da vsi že težko čakamo volitve," je dejal v izjavi medijem ob robu obiska Celjskega sejma. Šarec je prepričan, da je treba čim prej na volitve, na katerih naj ljudje "povedo, kaj si mislijo, da jim ne bo treba hoditi na proteste in da bodo lahko izrazili svojo voljo demokratično".

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han pa je v odzivu povedal, da podpira mirne proteste in zavrača huligane, ki mirne proteste izrabijo za poškodovanja tuje lastnine in ljudi. Poudaril je, da ob izkazovanju pogoja PCT, ki so mu protestniki izkazovali nasprotovanje, pomisli na zdravstveno osebje, ki skrbi za covidne bolnike. Izjave ministra Hojsa o krivdi 'levičarjev' Han ni želel komentirati, saj "ne bo komentiral politikov, ki s svojimi dejanji še poslabšujejo že tako slabo situacijo v državi".

"Izražamo nezadovoljstvo z nasiljem, ki ga je bila včeraj deležna Ljubljana z razbijanjem po ulicah, uničevanjem prometnih znakov in oken v državnem zboru," pa je povedal Gregor Perič iz SMC-ja. Poudaril je, da bi si želel živeti v državi, kjer bi se znali pogovarjati in nezadovoljstvo izraziti na način, da se nihče ne počuti ogroženega. Izrazil je upanje, da se tovrstni dogodki ne bodo več ponovili, saj da niso dobri za nikogar.

Vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat je v izjavi za medije izrazil odobravanje mirnih protestov in nasprotovanje "posmehovanju milijonu cepljenih Slovencev" na srednem nasilnem protestu. Horvat je ocenil, da je virus v več kot letu in pol med ljudi vnesel veliko nezadovoljstva, jeze, strahu, nestrpnosti in morda tudi "iskanje dežurnega krivca".

Po besedah generalnega sekretarja stranke SAB Jerneja Pavliča v stranki vedno podpirajo miroljubne proteste, obsojajo pa razgrajanje, uničevanje tuje lastnine, napade na DZ in na policiste. "Kaže, da je šlo za akcijo posameznikov, zato upamo, da bo policija našla posameznike, ki so dogodek zlorabili za napad na policiste," je ocenil Pavlič. Na vprašanje, kdo je organiziral proteste, je Pavlič izrazil željo, da to ugotovi policija. Po njegovi oceni pa je iz posnetkov medijev razvidno, da je protest do določenega trenutka potekal mirno, nato pa "so iz nekih lokalov prišli ljudje s kockami, ki so bili zamaskirani".

Tudi poslanska skupina DeSUS-a je nasilni protest ostro obsodila in v objavi na Facebooku zapisala, da izražanje nestrpnosti, vandalizem in sovražni govor v sodobni družbi ne bi smeli imeti prostora. Dodali so, da je bil shod "poskus posameznikov, da v času ene največjih zdravstvenih kriz med ljudi vnašajo delitve in nezaupanje". Zapisali so še, da sta svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja v demokratični družbi temeljni pravici. "Žal pa smo bili včeraj priča vse prej kot mirnemu izražanju mnenj," so opomnili.

Policijski sindikat: Policisti postajamo žrtve stališč politične oblasti

S Policijskega sindikata Slovenije so sporočili, da "so razni zamaskiranci in huligani sprva miren shod in mirno izražanje (drugačnih) mnenj, spreobrnili v nasilje". Državljanke in državljane so pozvali, naj pri uveljavljanju svojih pravic ne uporabljajo nasilja, "ker ravno nasilje onemogoča uveljavljanje pravic".

V javnem pismu so zapisali, da se tudi v Policijskem sindikatu Slovenije z marsikatero odločitvijo vlade in poslancev DZ-ja ne strinjajo, a da se proti temu borijo "na pravni in civilizacijski način". "Politični oblasti sporočamo, da policisti več kot očitno postajamo 'žrtve' njenih neracionalnih in provokativnih mnenj in stališč, zato jo pozivamo k strpnemu, razumnemu in spoštljivemu izražanju mnenj in stališč in spoštovanju raznolikosti naših državljank in državljanov," so še pozvali v sindikatu.

Pravna mreža opozorila pred diskreditacijo pomena mirnih protestov

Po dogajanju v središču prestolnice so se odzvali v Pravni mreži za varstvo demokracije. Poudarili so, da slovenska ustava in mednarodno pravo človekovih pravic varujeta zgolj pravico do mirnega zbiranja, ne pa tudi nasilništva. "Pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj varuje vsa zbiranja, razen kadar je namen njihovih organizatorjev ali udeležencev izvajanje oziroma spodbujanje nasilja ali zanikanje temeljev demokratične družbe," so v Pravni mreži povzeli mnenje ustavnega sodišča.

"Zavračamo vsako uporabo nasilja za doseganje individualnih ali kolektivnih ciljev, hkrati pa opozarjamo na nedopustnost poskusov oblasti, da nasilni dogodek uporabi kot sredstvo za diskreditacijo in zmanjšanje pomena mirnih protestov za demokratično družbo," so še zapisali v Pravni mreži.