V nesreči je izgubilo življenje 5 gorskih reševalcev: Mitja Brajnik, Luka Karničar, Jani Kokalj, Rado Markič in Boris Mlekuž. Vsako leto se v neposredni bližini kraja nesreče zberejo svojci ponesrečencev, gorski reševalci, predstavniki policije in drugi.

Včerajšnja prireditev, ki jo je povezovala novinarka RTV Slovenija Jasna Tepina, se je začela s sveto mašo, daroval jo je vikar slovenske policije Janez Novak. Sledil je govor predsednika GRZS-ja Mira Pogačarja, v katerem je med drugim dejal: "11 let je minilo, malo ali veliko, kakor vzamemo. Ravno toliko, da je bolečina popustila, vendar spomin na vas niti malo ni zbledel." Po govoru vodje pilotov slovenske policije Damjana Bregarja je sledilo polaganje venca predstavnikov GRZS-ja in slovenske policije, med katerimi je bil tudi generalni direktor Jože Romšek.

Dogodek je glasbeno popestril pihalni kvartet policijskega pihalnega orkestra, pevka Anika Horvat z vokalistkami in kitaristom, za konec pa so zaigrali še pihalci Glasbene šole Jesenice.

Vsako leto dogodek organizira druga postaja GRZS-ja, tokrat so to uspešno izvedli člani GRS Jesenice.

Še danes niso pojasnjeni vsi vzroki nesreče
Tragedija se je zgodila med helikoptersko vajo, v kateri je sodelovalo okoli 50 reševalcev. Še danes ni povsem pojasnjeno, kako se je kaj takšnega lahko zgodilo, prevladuje pa splošno mnenje, da je prišlo do spleta nesrečnih naključij, ki so ga povzročile drobne napake. Ob deseti obletnici je izšla knjiga Tragedija v Turski gori, ki jo je napisal Iztok Tomazin, zdravnik in gorski reševalec, tudi sam udeleženec usodne vaje v gorah nad Okrešljem. V knjigi s pomočjo pričevanja udeležencev poskuša interpretirati tragični dogodek, saj je prav iskanje napak pri tem dogodku zelo pomembno za nadaljnje delo Gorske reševalne zveze. Od dogodka so se marsikatere stvari pri helikopterskem reševanju že spremenile, nekatere pa se bodo še morale, zlasti glede profesionalizacije GRZS-ja, kar je v intervjuju za MMC poudaril predsednik GRZS-ja Miro Pogačar.

Javnost motijo stroški reševanja, ne pa tudi delo reševalcev
Gorska reševalna zveza Slovenije (kratica GRZS) združuje 17 postaj po vsej Sloveniji, največ seveda v bližini visokogorij. Skupno deluje v organizaciji okoli 700 reševalcev, med njimi so alpinisti, zdravniki, vodniki reševalnih psov, piloti itd. Z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je GRZS opredeljen kot javna služba za zaščito ter reševanje in pomoč. Ustanovljena je bila 16. junija 1912 v Kranjski gori pod okriljem Slovenskega planinskega društva.

Od leta 2006 GRZS deluje kot samostojna zveza društev, ne več v okviru Planinske zveze Slovenije in je ustanovna članica Mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR-CISA).

Ob vključitvi v društvo dobi član naziv gorski reševalec pripravnik. Njegov cilj je postati gorski reševalec z licenco, pot do njega pa je precej zahtevna. (Bodoči) gorski reševalec mora žrtvovati veliko truda, volje in prostega časa, da doseže zahtevano stopnjo usposobljenosti. Po pridobitvi licence se lahko specializira za opravljanje dodatnih dejavnosti in postane inštruktor, letalec, vodnik reševalnega psa ... (vir: www.grzs.si).

V primeru da v gorah potrebujemo pomoč, takoj pokličemo številko 112, prek katere stopimo v stik z najbližjo postajo GRS. Ker pa v večini visokogorij signala ni, je veliko primernejše imeti s seboj radijsko postajo. Pomembno je, da sledimo navodilom reševalcev in da nismo panični, tudi če imamo pred seboj težko ponesrečenega ali celo mrtvega. Za zdaj stroške reševanja krije zdravstvena zavarovalnica, če pa se ugotovi, da je bila vzrok nesreče malomarnost (neprimerna oprema, alkoholiziranost ipd.), lahko ministrstvo za notranje zadeve izstavi račun za intervencijo helikopterja. Samo v tem letu je GRZS izvedel 77 reševalnih akcij, od tega je bilo 5 mrtvih in 18 težko poškodovanih gornikov, približno polovica je bila starih od 18-55 let.

O primeru reševanja neopremljenih belgijskih planincev je predsednik GRZS-ja Miro Pogačar poudaril, da jih je motilo to, ko se je govorilo o plačevanju in da ni nihče vprašal o gorskih reševalcih, ki so vso noč reševali in morali naslednje jutro v službo.

Maja Ikanović