Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede (FDV) je pričanje pred komisijo, ki jo po novem vodi Tamara Vonta (Svoboda), začel z omembo tožbe ene od medijskih hiš zoper njega, ker je dejal, da medij, ki je vpisan v razvid medijev, zanj osebno s strokovnega stališča ni medij, temveč je "propagandno orodje za določene politične interese". Tovrstna promocijska glasila je treba po njegovem mnenju tako tudi obravnavati in jih izvzeti iz definicije medija v zakonu o medijih.

Prav tako po njegovem prepričanju medijski prostor ne more biti v lasti ministrov, predsednikov vlade, poslancev. Opozoril je na konflikte interesov, ko poslanci sprejemajo medijsko zakonodajo oziroma druge zakone, s katerimi vplivajo na medijsko krajino, med katerimi je tudi zakonodaja s področja telekomunikacij in digitalnih storitev. "Nekatere oblike finančnega prelivanja so potekale prav na način financiranja prek telekomunikacijskih podjetij, predvsem državnega Telekoma," je opomnil.

Za oglaševanje Telekoma na Novi24TV ni ekonomskega razloga

Za oglaševanje podjetja v državni lasti, kot je Telekom, na Novi24TV, ki po njegovih navedbah ne spremlja nikakršnih relevantnih podatkov o gledanosti, ni ekonomskega razloga, ampak je bila storjena "gospodarska škoda državnemu podjetju", meni. "Po moji interpretaciji in verjetno po interpretaciji marsikoga v medijskih in oglaševalskih krogih je lahko to samo stvar politične povezanosti," je dejal.

Na vprašanje, ali torej tovrstni mediji na trgu nimajo možnosti preživetja, je odgovoril, da glede na podatke o gledanosti in obiskanosti ti mediji ne na področju retransmisij pri telekomunikacijskih operaterjih ne na področju oglaševanja nimajo nikakršnih rezultatov, ki bi utemeljevali njihovo ekonomsko uspešnost.

Lahko zaznamo, da določeni mediji favorizirajo določene politike

Na vprašanje, kako komentira pojasnila nekaterih, da so javna sredstva preusmerjali v določene medije zaradi uravnoteženja medijske krajine, ki da je večinoma pod nadzorom levice, je Milosavljević poudaril, da ne more noben državni uradnik ali politični predstavnik davkoplačevalskega denarja deliti po svojem občutku oz. na osnovi svoje politične ideologije. Kot je navedel, poleg SDS-a ne pozna nobene druge politične stranke pri nas, ki bi prek svoje stranke ali svojih najbolj vidnih politikov imela v lasti ali solasti medije. Lahko pa zaznamo, da določeni mediji "bolj favorizirajo določene politike", je dejal.

Oglaševalske strategije so se spreminjale brez pojasnil

Savič, ki preiskuje oglaševalske prakse državnih institucij in podjetij v državni lasti, je med letoma 2020 in 2022, v času tretje vlade Janeza Janše, med drugim analiziral kampanje ministrstva za obrambo za novačenje vojakov, ministrstva za zdravje Dober tek Slovenija, vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Cepimo se in Darsa za elektronske vinjete.

Uradni dokumenti medijskih zakupov v tem obdobju ne sledijo oglaševalski logiki, je ugotovil. V oglaševalskih strategijah, ki so se spreminjale brez pojasnil, so se na nepojasnjen, tržno nesmiseln oz. nedorečen način pojavljali mediji v lasti SDS-a in NSi-ja. Iz podatkov o gledanosti oz. branosti teh medijev namreč izhaja, da nimajo nobenega relevantnega tržnega deleža. Iz tržnega vidika tako ni nobenega razloga, da bi v njih oglaševali, je pojasnil.

Iz uradnih dokumentov tudi izhaja, da agencije za kampanje niso imele podatkov o gledanosti in branosti. Nova24 TV je drugače od drugih medijev kar sama poročala o izvedbi oglaševalskih akcij, v tabelah so navedli le, kdaj se je oglas predvajal, ne pa tudi tega, koliko ljudi ga je videlo. Iz teh podatkov tako ni mogoče ocenjevati učinkovitosti oglaševalske kampanje. "Na srečo do tega problema ni prišlo, zato ker se tudi javna uprava, ministrstva in službe s kakovostjo izvedbe niso preveč ukvarjali," je pripomnil. Najbolj specifično se je po njegovem mnenju to pokazalo pri Ukomovi kampanji Cepimo se.

Meni, da je šlo med agencijami oz. v javni upravi, tudi na podlagi pravilnika tedanjega direktorja Ukoma Uroša Urbanije, za dogovor, da se mora del oglaševalskega proračuna namenjati za te medije. Tako obstaja možnost, da je bilo to obvodno financiranje strankarskih medijev, ki brez "finančnih injekcij" davkoplačevalskega denarja na trgu ne bi preživeli, ocenjuje. "Ne prej ne potem nihče teh medijev ni prepoznal kot tržno relevantnih," je dodal.

Izpostavil je tudi pomanjkanje nadzora računskega sodišča in Nacionalnega preiskovalnega urada, saj da je za njiju pomembno le, da se zneski na naročilnicah ujemajo z zneski na računih. Nadzor je po njegovem mnenju padel tudi pri skrbnikih pogodb. "Niti ena varovalka, ki bi se morala, se ni sprožila, čeprav smo na to opozarjali tudi med kampanjami," je dejal.