Poslanka SDS-a Jelka Godec je v imenu predlagateljev dejala, da so rezultati programa skrajševanje čakalnih dob popolnoma drugačni, kot jih na ministrstvu želijo prikazati. V UKC-ju Ljubljana je tako v prvih šestih mesecih letošnjega leta program 20-odstotno realiziran, kar vodi k "ad hoc rešitvam in prenašanju izvajanja tega programa na zasebnike".

Ministrica Milojka Kolar Celarc zavrača očitke kot neutemeljene - prepričana je, da temeljijo na govoricah, nepreverjenih trditvah in populističnih ocenah. "Slovenija se tako kot vse države v EU-ju srečuje z dolgimi čakalnimi dobami, zato zavračam trditve, da sem sama kriva zanje," je dejala ministrica in poudarila, da gre za večplastno težavo, na katero vplivata staranje prebivalstva in povečano povpraševanje po zdravstvenih storitvah in novih možnostih zdravljenja.

V Sloveniji pa je, tako ministrica, k čakalnim vrstam izdatno prispevalo varčevanje v času gospodarske krize, skupaj z zastarelo zakonodajo. "Z analizami vzrokov za primanjkljaje bolnišnic smo dokazali, da je varčevanje najbolj prizadelo naše zdravstvo," kar, tako ministrica, ni zmanjšalo obsega storitev, je pa prejelo bistveno manj denarja.

Ministrica je poudarila, da je težava pri čakalnih vrstah tudi v tem, da čakajoči ne izkoristijo možnosti obiska druge bolnišnice ali specialista, ki jim je na voljo.

"Delujem po načelu ničelne tolerance do korupcije"
Predlagatelji interpelacije ministrici očitajo, da ni ukrepala zoper korupcijo v zdravstvu, Jelka Godec je poudarila, da skupna javna naročila, ki so bila objavljena v letih 2015 in 2016, sploh še niso končana. Ministrica je ob tem dejala, da sama zagovarja "ničelno toleranco do korupcije", a obenem dodala, da ji veljavna zakonodaja ne omogoča, da bi na lastno pest ukrepala ob sumih korupcije, temveč so zato pristojni organi pregona, "lahko pa s političnimi usmeritvami in akti deluje v smeri te ničelne tolerance".

Glede skupnih javnih naročil je ministrica prav tako zavrnila očitke, češ da ji predlagatelji očitajo, da so z objavo razpisov v slovenskem jeziku oteževali prijavo tujim dobaviteljem. Ministrica je ob tem dejala, da zakon določa objavo v slovenskem jeziku, je bila pa vsa dokumentacija na voljo tudi v angleškem jeziku.

Na koncu je ministrica poudarila, da predlagatelji niti ne skrivajo konceptualnega nasprotovanja trenutni zdravstveni ureditvi, ki omogoča enak dostop do zdravstvenih storitev ne glede na socialni položaj. Privatizacija zdravstva pa, tako ministrica, ni skladna s prevladujočim mnenjem prebivalcev Slovenije, saj več kot dve tretjini ljudi podpira enak dostop do zdravstvenih storitev.

Nada Brinovšek iz SDS-a je povedala, da bi od ministrice pričakovali, da bo na interpelacijo odgovarjala z dejstvi, ne pa s "prostim spisom". Prav tako je za smešno označila trditev ministrice, vlade in koalicije, da je naš zdravstveni sistem dober. "To sprenevedanje meji že na pravljico o cesarjevih novih oblačilih. A se bo že našel kak korenjak, ki bo povedal, da je cesar nag," se je vprašala in dodala, da koalicija drži skupaj tudi za ceno zdravja ljudi.

Javno zdravstvo je pomembno
Poslanec SMC-ja Branko Zorman je prepričan, da je interpelacija v veliki večini posledica tega, ker so ogroženi interesi posameznikov s področja zdravstvenega sistema. Predlagateljem interpelacije, SDS-u, tako očita, da predvsem vidijo interese kapitala, ne pa bolnikov.

Po mnenju poslanke DeSUS-a Julijane Bizjak Mlakar, ki se sicer ne strinja z vsem zapisanim v interpelaciji, pa bi se dalo nabor razlogov za interpelacijo še dopolniti. Dotaknila se je tudi nekaterih predlogov zakonskih določb, ki bodo na poslanskih klopeh v prihodnjih dneh, in poudarila, da bi jih bilo treba spremeniti tako, da bi se razmejili zasebna in javna dejavnost.

Tudi Jan Škoberne (SD) je poudaril pomen javnega zdravstvenega sistema. Če ne dobi ministričinih odgovorov na več vprašanj, med katerimi je tudi način, kako bo reformiran sistem zavarovanja, da bomo imeli stabilen vir financiranja javnega zdravstva, bo, kot je napovedal, interpelacijo podprl.

Poslanka Levice Violeta Tomić je predlagatelja interpelacije označila za "profesionalnega rušilca vlade". Vsega, kar so napisali v predlogu, po njenih besedah ne morejo podpreti, saj v SDS-u zahtevajo še več privatizacije. "Kdor zdravje obravnava kot tržno dejavnost, ta ni prijatelj naroda in ta tudi naš prijatelj ne more biti," je dejala. Je pa, kot je poudarila, do dela ministrice zelo kritična.

Cilj ni privatizacija, ampak boljši zdravstveni sistem
Vrtovec (NSi) pa je na očitke glede privatizacije odgovoril, da ni cilj privatizacija, ampak boljši zdravstveni sistem. Če tak sistem deluje v Nemčiji in Avstriji, zakaj ne bi deloval pri nas, je dejal in poudaril potrebo po konkurenčnosti na področju zavarovalništva. "Ne razumem boja proti koncesionarjem, zasebnikom, saj delajo, kar je prav in kar je dobro za državljane," je dejal. Po njegovem mnenju si nihče izmed zasebnikov ne bo privoščil biti slab in imeti dolgih čakalnih dob. "Če deluje zakonitost bazarja v Carigradu, potem deluje povsod," je prepričan.

Branko Grims (SDS) je ob tem pripomnil, da največji zagovorniki slovenskega javnega zdravstva obiskujejo zasebne zdravnike in se zdravijo v tujini. "Sistem slovenskega javnega zdravstva ni nič drugega kot ogromen sistem korupcije, prek katerega pijavke srkajo denar, ki bi moral biti namenjen bolnikom," je prepričan Grims.

Ministrica je v odgovoru na očitke med drugim odgovorila, da v tujini razmere niso tako idealne, kot jih poskušajo danes predstaviti nekateri poslanci, in da imamo v Sloveniji eno boljših dostopnosti do osebnega zdravnika na primarni ravni. Strinja se, da so pri nas čakalne dobe težava, dodala pa je, da so te težava po vsem svetu.

Interpelacija najverjetneje brez večinske podpore
Tudi tokrat ob glasovanju sicer ni pričakovati razrešitve ministrice. Kolar Celarčeva ima namreč zagotovljeno podporo znotraj lastne stranke, SMC-ja. Proti interpelaciji pa bo glasovala tudi večina poslancev koalicijskih DeSUS-a in SD-ja, čeprav obenem poudarjajo, da to ne pomeni, da njeno delo popolnoma podpirajo.

V poslanski skupini DeSUS-a so pojasnili, da bodo interpelacijo večinsko podprli, a ne zato, ker podpirajo ministrico, ampak ker podpirajo Mira Cerarja. Poslanec DeSUS-a Franc Jurša namreč v predstavitvi stališča poslanske skupine ni skoparil s kritikami ministrice, ki da "z neukrepanjem, izbiranjem napačnih prioritet in odlašanjem pri sprejemanju odločitev ogroža prav to, kar najbolj zagovarja - javno zdravstvo". Bojana Mušič iz SD-ja je pojasnila, da so večino mandata poslušali prazne obljube, a ker je koalicija pred iztekom mandata, v SD-ju ne verjamejo, da bi v tako kratkem času lahko kaj dosegli z novim ministrom.

Podporo interpelaciji so poleg SDS-a napovedali tudi v poslanski skupini NSi-ja, njen poslanec Jernej Vrtovec je ob tem dejal, da bomo o dostopnem zdravstvu lahko govorili, ko čakalnih dob ne bo več. Poslanec Levice Miha Kordiš pa je poudaril, da v Levici podpirajo prizadevanja ministrice za poseg v "privilegijev koncesionarjev in zavarovalnic", zato v Levici kljub nekaterim kritikam na dozdajšnje ministričino delo ne bodo podprli interpelacije, ki jo "je vložil SDS, napisal pa zdravstveno-zavarovalniški lobi". V poslanski skupini nepovezanih poslancev bodo o interpelaciji glasovali različno, medtem ko jo bo poslanec Bojan Dobovšek podprl, je preostali trije poslanci ne bodo, je uvodoma napovedala Alenka Bratušek, ki je prepričana, da "interpelacija ne bi spremenila ničesar".

Za razpravo o interpelaciji je na voljo skoraj 16 ur, da bo izglasovana, pa jo mora podpreti 46 poslancev. Gre za drugo interpelacijo proti Kolar Celarčevi in deveto proti ministru v vladi Mira Cerarja. Tudi prvo interpelacijo proti Kolar Celarčevi so vložili poslanci SDS-a.