Po mnenju Kolar Celarčeve vse točke v interpelaciji, ki so jo vložili poslanci SDS-a, temeljijo na govoricah, nepreverjenih trditvah in populističnih ocenah, v odgovorih pa je vsako od postavk interpelacije "z argumenti, podatki in primeri temeljito" zavrnila.

Na očitek, da je soodgovorna za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu, je odgovorila, da je odgovornost in preprečevanje in odkrivanje korupcije v pristojnosti vodstev javnih zdravstvenih zavodov in organov pregona. Ob tem pa da tudi sama skupaj s službami ministrstva ukrepa v primerih suma korupcije, pri čemer je navedla, da je podala kazenski ovadbi zaradi protipožarnega sistema na onkološkem inštitutu in zaradi energetske sanacije bolnišnice Topolšica.

"Vse moči namenjamo za iskanje rešitev za pediatrijo"
Predlagatelji v interpelaciji Kolar Celarčevi očitajo tudi odgovornost za zaplete na otroški kardiologiji na pediatrični kliniki UKC-ja Ljubljana. Ministrica je v odgovoru nanizala celotno kronologijo poteka dogodkov na programu otroške srčne kirurgije in pri službi za kardiologijo na omenjeni kliniki ter dejavnosti ministrstva.

Tako je kot popolnoma neutemeljeno označila trditev predlagateljev v interpelaciji, da ni nikoli zares ukrepala po poročilu mednarodne komisije o stanju na področju otroške srčne kirurgije. Zapisala je, da na ministrstvu namenjajo vse svoje moči iskanju rešitve, ki bo najboljša za zdravljenje otrok.

E-storitve delujejo, pravi ministrica
Očitek v interpelaciji leti tudi na odgovornost za dolge čakalne dobe. Kolar Celarčeva je pojasnila, da se Slovenija tako kot vse države EU-ja srečuje z dolgimi čakalnimi dobami, zato zavrača trditev, da je kriva za težavo dolgih čakalnih dob. Vzrok za dolge čakalne dobe pa je po njenih navedbah več napotitev na sekundarni nivo, kar je posledica podaljšanja življenjske dobe, pa tudi stavke zdravnikov ter poziva sindikata Praktikum k večjim napotitvam na sekundarni nivo.

Poudarila je, da so se čakalne dobe v Sloveniji povečevale že v letih pred njenim nastopom mandata, njihovo skrajševanje pa je prednostna naloga njenega dela in vlade. Kot je navedla, je ministrstvo skupaj z vlado izvedlo številne ukrepe za skrajševanje čakalnih dob, aktualno stanje pa po njenih navedbah kaže, da se na nekaterih čakalnih dobah že kažejo prvi učinki. Število čakajočih na prvi pregled v specialistično-ambulantni dejavnosti se je od 1. maja do 1. julija letos zmanjšalo za pet odstotkov, medtem ko se je število čakajočih na storitve v enakem obdobju zmanjšalo za štiri odstotke. Odločno zavrača očitke o nedelujočem sistemu eNapotnice, saj pravi, da eNapotnica in eNaročanje v celoti in polno delujeta.

Varčevanje ni več možno
Glede očitka, da je soodgovorna za slabo poslovanje in vedno večjo zadolženost javnih zdravstvenih zavodov, pa je ministrica zapisala, da že od začetka mandata opozarja, da varčevanje v zdravstvu ni več mogoče, saj je v času krize zaradi varčevalnih ukrepov izgubilo veliko sredstev. Dodala je, da je prvič po letih stagnacije zagotovila dodatna sredstva za zdravstvo in začela z ukinjanjem varčevalnih ukrepov.

Široko je tudi pojasnila, kateri zakoni in podzakonski akti so bili v času njenega mandata sprejeti in kateri so še v pripravi oz. v postopku sprejemanja, predlagateljem pa vrača žogico, da očitki v interpelaciji glede zakonodaje izvirajo iz konceptualno različnih stališč.

Sicer pa Kolar Celarčeva trdi, da so v njenem mandatu glede na dejstvo, da se je v šestih letih pred začetkom njenega mandata na tem mestu zamenjalo šest ministrov in sta doslej mandat v celoti izpeljala le Dušan Keber ter Božidar Voljč, storili največ doslej.