SMC: Sistem optimiziramo
Vlasta Počkaj je v imenu poslancev SMC-ja dejala, da gre le za enega ukrepov, ki jih vlada izvaja za ureditev področja čakalnih dob. Kot je dejala, dolgoročno reševanje tega področja samo z dodatnimi sredstvi ni dovolj, ampak je treba optimizirati sistem. In prav to omogočajo s predlogom novele.
Ivan Prelog iz SMC-ja je dejal, da se je treba zavedati, da so čakalne dobe v zdravstvu pomembno politično vprašanje v mnogih evropskih državah in Slovenija v tem pogledu ni nobena izjema. Kot je dodal, so čakalne dobe sestavni del vsakega zdravstvenega sistema, zlasti v okviru javnega zdravstva. Boji se, da idealnega zakona o pacientovih pravicah ne bo možno nikoli ustvariti, vendar pa predlog novele pozdravlja in upa, da bo na dolgi rok skrajšal čakalne dobe v zdravstvu in doprinesel k bolj preglednemu upravljanju s čakalnimi seznami.

SDS: To je pesek v oči
Poslanka SDS-a Nada Brinovšek meni nasprotno. "Noben zakon o pacientovih pravicah, ki določa najdaljši čas v čakalnici, ne bo pomagal pri skrajševanju čakalnih dob. To je le pesek v oči," je dejala. Po njenem mnenju bi moralo ministrstvo skupaj s stroko najprej pripraviti sistemske spremembe, namesto tega pa je pripravilo novelo, za katero Brinovškova meni, da bo povzročila odvečna birokracijo za izvajalce zdravstvene dejavnosti.

Poslanka SDS-a Jelka Godec pa je predlog novele označila za populističnega. Z novelo se bolniku obljublja, da pred ambulanto ne bo čakal dlje kot pol ure in da bo spoštovan njegov čas. A Godčeva meni, da se s tem čakalne dobe ne bodo skrajšale, saj bi prej morali rešili tako financiranje v zdravstvu, kadrovski manko in zmanjšati stroške zdravstvenega materiala.

DeSUS: Pričakovali smo nove ukrepe
Tomaž Gantar je dejal, da v DeSUS-u vidijo predlog novele kot odpravljanje anomalij, ki so posledica nedopustno dolgih čakalnih dob. Čeprav so zadovoljni, da je bilo med usklajevanjem upoštevanih kar nekaj pripomb DeSUS, pa bi pričakovali, da bi ministrstvo ponudilo kakšne nove ukrepe. Predlog bodo sicer podprli, upajo pa, da bodo s skupnimi napori izboljšali besedilo.
Po mnenju poslanke DeSUS-a Julijane Bizjak Mlakar novela dokazuje predvsem nemoč in nepripravljenost zdravstvene politike, da bi se lotila odprave številnih anomalij v zdravstvu, ki podaljšujejo tudi čakalne vrste. Po njenem mnenju gre v noveli zgolj za gasilske ukrepe.

SD bo poskušal z dopolnili
Poslanka SD-ja Bojana Muršič je napovedala, da predlogu ne bodo nasprotovali, a pričakuje, da bodo v nadaljnji obravnavi upoštevani njihovi predlogi. Opozorila je, da se v noveli večina določb prenaša iz podzakonskih aktov, za katere pa menijo, da veliko njih ne sodi na zakonodajno raven. Opozorila je na dodatna administrativna opravila, medtem ko novela ne prinaša ukrepov za skrajševanje čakalnih dob. Razočarani so, da je iz besedila zakona izpadla sprva predvidena ustanovitev neodvisne institucije za spremljanje kakovosti in varnosti oskrbe bolnikov.

Marijo Bačič (SD) je presenetilo, da se z zakonom ne uvaja oz. ne ureja področja kakovosti in varnosti zdravstvenih dejavnosti. Glede na zadnje dogodke na pediatrični kliniki bi pričakovala, da bo ministrstvo prišlo s predlogom, da se ustanovi neodvisna javna agencija za kakovost in varnost, je dejala.

ZL ukrepom novele naklonjen
V ZL-ju so po besedah Mihe Kordiša ukrepom novele naklonjeni, zlasti tistim, ki krepijo inšpekcijski nadzor nad vodenjem čakalnih seznamov in kaznovanjem preskakovanja čakalnih dob. Si pa želijo tudi ukrepov, da bi ljudje prišli kar se da hitro na vrsto za zdravstveno storitev. Ključ za to je po njegovem mnenju v krepitvi javnega zdravstva.

NSi: Vrste ne bodo nič krajše
Tudi Jernej Vrtovec (NSi) opozarja, da se čakalne vrste zaradi tega besedila zakona ne bodo nič skrajšale. Te so po njegovem mnenju posledica "bolnosti našega zdravstvenega sistema". Opozoril je, da sankcij za to, če bo bolnik čakal v ordinaciji dlje od pol ure, ni. Sprašuje pa se tudi, kako bo lahko bolnik dobil drugo mnenje pri izvajalcu v javni mreži, če so v javni mreži že danes nedopustno dolge čakalne dobe.

Poslanka NSi-ja Ljudmila Novak se boji, da bo zakon ostal mrtva črka na papirju, saj po njenem ne bo izvedljiv. "Pacientove pravice na papirju so kot zdrava pitna voda na papirju, če ni denarja za izvedbo, da bi naredili vodovod," je dejala. Boji se tudi, da se bo napaka bolnikov prehitro upoštevala, medtem ko, če zdravstvo ne bo moglo zagotavljati teh pravic, se bo vedno našlo opravičilo.

Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev meni, da od tega zakona ne bo ostalo nič drugega kot mrtva črka na papirju. Glede na predlog zakona bi sicer pričakovali, da bo po novem red v čakalnicah. A ti ukrepi so predvideni brez evra dodatnega denarja, čeprav imajo bolnišnice že danes izgubo, saj nimajo dovolj sredstev, je opozorila.