Na redni seji je vlada potrdila novelo zakona o pacientovih pravicah. SMC ga že ves čas nedvoumno podpira, DeSUS je nanj podal kopico kritik, a ga je naposled podprl. Toda nova fronta nezadovoljstva se odpira v SD-ju, kjer novela nima polne podpore. Za zdaj ni jasno, kako so glasovali ministri te stranke, so pa poslanci že napovedali najmanj vlaganje dopolnil v parlamentarnem postopku. Kako bodo dejansko glasovali, pa se bodo odločili po prejetem mnenju zakonodajno-pravne službe in (ne) sprejetih dopolnilih.

Za zdravstveno ministrico Milojko Kolar Celarc je novela pomembna, ker naj bi izboljšala postopek postavljanja in upravljanja čakalnih seznamov. DeSUS in SD po drugi strani motijo dodatna administrativna bremena za zdravstvene delavce.

Vsi skupaj pozdravljajo uvedbo nove stopnje nujnosti na napotnicah "zelo hitro", v skladu s katero bo bolnik moral biti na vrsti v 14 dneh. Novela opredeljuje tudi dopustno čakalno dobo pred ordinacijo in določa izjeme, ko je mogoče določenih 30 minut presegati.

Obsežne spremembe gradbene zakonodaje
Vlada je že potrdila novelo gradbenega zakona in zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Spremembe? Med drugim naj bi gradbeno dovoljenje dobili s precej manj dokumentacije. Investitorji bodo lahko pred vložitvijo zahteve za gradbeno dovoljenje pridobili predodločbo upravne enote glede skladnosti s prostorskimi akti in drugimi predpisi. Če bodo pridobili vsa potrebna soglasja in mnenja deležnikov, bodo lahko gradbeno dovoljenje pridobili v skrajšanem postopku. Predvidena je tudi možnost legalizacije nenevarnih nedovoljenih gradenj. Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih bo med drugim določil regulirane poklice.

Glede tretjega zakona iz svežnja, o urejanju prostora, so potrebna dodatna usklajevanja, zato ga bo vlada ponovno obravnavala predvidoma na prihodnji seji. Akt predvideva uvedbo lokacijske preveritve, s katero bo lahko občina brez spremembe občinskega prostorskega načrta, a v omejenem obsegu, prilagodila velikost območja stavbnih zemljišč ter instrumenta prevlade ene javne koristi nad drugo.

Trojica "obsežnih sprememb" je na vlado prišla poldrugo leto po prvi obravnavi osnutkov, nanje pa so se odzvali v Inženirski zbornici Slovenije, kjer so nekatere rešitve pozdravili, saj jih je stroka dolgo pričakovala, so pa razočarani, da zakonodaja ne vključuje spremenjenega postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja v čim bolj zgodnji fazi projektiranja. Zato na IZS-ju ocenjujejo, da gre pri svežnju sprememb za korak v pravo smer, ne pa tudi za "revolucionarno spremembo".

Novi nadzorniki SDH-ja?
Vlada bi lahko po nekaterih informacijah obravnavala tudi predlog za imenovanje dveh članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH). Potem ko sta marca tik pred odločanjem v DZ-ju od kandidature odstopila Franc Žmavc in Željko Puljić, se je na ponovljeni razpis prijavilo 24 kandidatov, 15 jih je izpolnjevalo pogoje, strokovna komisija pa je ministrici za finance Mateji Vraničar Erman predlagala pet imen.

Del naložb s SDH-ja na državo
Vlada je potrdila predlog novele zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, po kateri bodo lastništvo naložb prenesli na državo. SDH jih bo samo še upravljal. Najprej bodo prenesli strateške in pomembne. Priprava zakona temelji na sklepu vlade iz decembra lani o dokapitalizaciji SDH-ja v znesku 200 milijonov evrov za namen poplačila obveznosti SDH-ja iz postopkov denacionalizacije.

"Ker so ti postopki v večini zaključeni, SDH ne potrebuje več lastnega premoženja, ki mu je bilo namenjeno za denacionalizacijo, zato se bodo z zakonsko ureditvijo kapitalske naložbe v lasti SDH-ja prenesle na Republiko Slovenijo, uredile pa se bodo tudi preostale obveznosti SDH-ja," so zapisali v predlogu zakona.

Po predlogu bodo kapitalske naložbe, ki so bile med lastninskim preoblikovanjem podjetij neodplačno prenesene v last Slovenskega odškodninskega sklada z namenom poplačila denacionalizacijskih obveznosti (pozneje sta z njimi upravljala Slovenska odškodninska družba in SDH), neodplačno prenesejo v last države. S tem bi se tudi izravnali učinki dokapitalizacije SDH-ja v letu 2016.

Varuh postaja okrepljen organ?
Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o varuhu človekovih pravic, katerega osnovni cilj je polno izvajanje Pariških načel o statusu državnih institucij za človekove pravice. Varuh do zdaj ni izpolnjeval pogojev za podelitev statusa A po Pariških načelih, kar se bo s to novelo spremenilo.

Poleg tega se z novelo tudi na zakonodajni ravni ureja institut zagovorništva otrok. Ta bo deloval v okviru institucije varuha, po navedbah vlade pa njegova ustanovitev odgovarja na pomanjkanje primernih osebnostno opremljenih in strokovno usposobljenih ljudi, ki bi se v kritičnih življenjskih situacijah, v katerih se pogosto znajdejo otroci, osredotočeno ukvarjali z njimi.

Odgovor forumu romskih svetnikov
Vlada v danes sprejetem odgovoru na poziv Združenja Forum romskih svetnikov k reševanju romske problematike poudarja za letos predvideni javni razpis za sofinanciranje investicij v osnovno komunalno infrastrukturo na območjih, kjer živijo Romi. Predloga za uvedbo romskega svetnika v občinah Ribnica in Škocjan pa vlada ne podpira, saj ocenjuje, da ni posebne ustaljene naselitve romske skupnosti na območju navedenih lokalnih skupnosti.