Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v predstavitvi poslovanja javnih zdravstvenih zavodov na novinarski konferenci izpostavila predvsem bolnišnice, ki se spopadajo z izgubami in neporavnanimi obveznostmi. Med razlogi za takšno stanje, ki jih je pokazala analiza, je navedla tudi to, da se je reševanje javnih financ v času finančne krize dogajalo tudi v breme zdravstvenega sistema in da bolnišnice niso dobile plačanega vsega programa, ki so ga izvedle v večjem obsegu od predvidenega v splošnem dogovoru.

Za 152 milijonov evrov dolgov
Opozorila je, da so se sredstva za zdravstvo zmanjševala, število opravljenih storitev in napotitev v bolnišnice pa se je povečevalo. Kot problematično je izpostavila tudi povečevanje izdatkov za bolniška nadomestila in neplačila zdravstvenih prispevkov.

Prav tako po njenih besedah izvajalcem zdravstvenih storitev niso bili priznani vsi elementi obveznosti iz plač, kot so, denimo, odprava tretje četrtine plačnih nesorazmerij, sprostitev napredovanj in povišanje plačnih razredov javnih uslužbencev.

Kot je navedla ministrica, so imeli konec maja letos zdravstveni zavodi 152 milijonov evrov neplačanih zapadlih obveznosti, primanjkljaji pa se še povečujejo, zato je konec leta pričakovati okoli 200 milijonov neporavnanih zapadlih obveznosti. Ob tem je ministrica pojasnila, da v Sloveniji za zdravstveno varstvo dajemo manj, kot je povprečje v EU-ju, kljub temu pa dosegamo zavidljive rezultate kakovosti in dostopnosti.

Mezek: Stanje se poslabšuje
Tudi direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek, ki je zavrnil očitke o slabem vodenju zdravstvenih zavodov, je poudaril, da je trenutno finančno stanje v javnih zdravstvenih zavodih slabo in se še dodatno poslabšuje. Takšne razmere po njegovih besedah zahtevajo takojšnje ukrepanje, zato predlagajo kratkoročen ukrep povišanja cen zdravstvenih storitev od januarja letos dalje za sedem odstotkov in spremembo zakona o izvajanju proračuna, ki bi zagotovila sredstva za pokritje izgub iz preteklih let. Kot dolgoročen ukrep pa predlagajo vsakoletno usklajevanje cen zdravstvenih storitev, ki bo upoštevalo vse elemente, in novo določitev standardov za oblikovanje cen zdravstvenih storitev, je pojasnil Mezek.

Kot je dejala ministrica, je z nastalo situacijo v zdravstvu že seznanila predsednika vlade Mira Cerarja in imela prve pogovore s finančno ministrico Matejo Vraničar Erman. O mogočih ukrepih in načinih, kako zagotoviti dodaten denar za zdravstvo, ministrica ne želi govoriti, dokler pogajanja s finančnim ministrstvom niso končana, verjame pa, da bodo zelo hitro našli ustrezno rešitev. Po njenih besedah mora vlada ustrezne ukrepe sprejeti, preden gre na dopust, torej do konca julija.

"Ta država je zelo hitro našla več milijard evrov za sanacijo bančnega sistema, za zdravje naših ljudi, za zdravstveno varstvo se je pa kvečjemu jemalo vsa ta leta," je opozorila Kolar Celarčeva. Po njenih besedah je zdaj čas, da vlada, na katero je padlo breme iz preteklih let, zagotovi svojim prebivalcem ustrezno zdravstveno varstvo. Dodala je še, da so pripravljeni tudi predlogi sistemskih sprememb, ki bi zagotovili stabilno financiranje zdravstva v prihodnje, ker prihodki zdravstvene blagajne ne bi bili odvisni samo od plač, zagotavljali pa bi tudi več sredstev iz proračuna.

Poziv k sanaciji zdravstva
Da bi se morala vlada tako kot gospodarstva in bank urgentno lotiti tudi sanacije zdravstva, "ki je bilo v obdobju gospodarske krize podfinancirano", meni tudi direktorica novomeške bolnišnice Milena Kramar Zupan. Ukrep znižanja cen na raven iz leta 2014 ob povečanju plač in drugih stroškov za sedem odstotkov je po njenih besedah nerazumen in je bolnišnice "finančno spravil na kolena". Številne bolnišnice tako ne bodo mogle več zagotavljati plač zaposlenim, prav tako pa številni dobavitelji grozijo z ustavitvijo dobav, je dejala.

Direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc pa je dodal, da takšno stanje v zdravstvenih zavodih daje izjemne možnosti za divjo privatizacijo zdravstva, kar da je nedopustno in je treba popraviti.