Timi bodo izvajali svetovanja na terenu, ljudem bodo pomagali spopadati se z izgubami in žalovanjem. Kot je poudarila Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihologije z ministrstva za zdravje, ljudje občutijo normalna občutja ob nenormalnih okoliščinah, zato stisk ljudi ne smemo patologizirati in psihiatrizirati. "To ni psihiatrična obravnava, temveč obravnava v skupnosti, v kateri se obravnavajo krizna stanja," je dodala.

Vez med ljudmi, ki potrebujejo pomoč, in timi bodo zagotavljali koordinatorji, ki jih lahko prizadeti prebivalci lahko kontaktirajo neposredno preko telefona. Mobilne ekipe bodo delovale med tednom, nekje od 8. do 15. ure. Telefonska številka NIJZ-ja, prek katere bodo zbirali potrebe in usmerjali ljudi, pa bo dostopna od 8. do 18. ure. Koordinator NIJZ-ja bo dostopen tudi ob koncih tedna, v primeru težav bodo aktivirali nujne službe.

Kot je pojasnila Dernovšek, mobilne ekipe v slovenskem prostoru niso nič novega – na ta način denimo poteka skupnostna psihiatrična obravnava – se je pa o njih doslej manj govorilo. Posebnost novih timov je, da vključujejo tudi strokovnjake drugih služb, saj bi bilo z obstoječimi kadri nemogoče zagotoviti pomoč. Kadrovska stiska v zdravstvu je namreč prevelika, posebej na področju duševnega zdravja. Poleg strokovnjakov za duševno zdravje zraven sodeluje tudi patronažna služba in predstavniki nevladnih organizacij, kot sta Karitas in Rdeči križ, za potrebe transporta se bodo po potrebi timom pridružili tudi gasilci ali pripadniki vojske.

Predstojnik centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Matej Vinko je dejal, da je vzpostavljenih sedem mobilnih timov, ki izhajajo iz regionalnih centrov. Dva z Raven na Koroškem, dva iz Velenja, po enega iz Celja, Logatca in Domžal.

V pripravi je tudi interventni zakon, ki predvideva, da bi se mobilni timi okrepili s sodelavci iz centrov za duševno zdravje iz regij, ki niso bile prizadete. V zakonu bo tudi podlaga za daljše delovanje mobilnih timov. "Načrtovali smo, da bo največja potreba nekje do konca leta, pozneje pa bomo poskrbeli, da bodo v teh regijah centri za duševno zdravje polno funkcionalni in kadrovsko popolnjeni, saj pričakujemo, da bodo imeli precej več dela, kot so ga imeli doslej", je napovedala Dernovšek.

Psihosocialna podpora prizadetim v poplavah na terenu sicer poteka že od samega začetka, najprej so jo nudili psihologi civilne zaščite, nato uslužbenci centrov za duševno zdravje odraslih ter tudi prostovoljci Karitasa, Rdečega križa in drugih organizacij. Od danes pa sta organizacijo nudenja psihosocialne pomoči prevzela ministrstvo za zdravje v sodelovanju z NIJZ-jem.