Dogodek, ki ga organizira gospodarska zbornica in poteka pod sloganom Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj, je bil v znamenju varnostnih vprašanj – energetske, prehranske in kibernetske varnosti.

Zbrani so spregovorili o proizvodnji energije iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov, s katero bi Slovenija lahko povečala energetsko neodvisnost in samozadostnost ter izboljšala energetsko učinkovitost. Poudarili so, da geopolitične razmere, ki vplivajo tudi na EU in naše gospodarstvo, zahtevajo ukrepanje. Vrha sta se udeležila tudi minister Matjaž Han in premier Robert Golob, ki je dejal, da bodo pod okriljem ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter GZS-ja ustanovili delovno skupino, ki bo najprej vzpostavila sistem nadzora nad tem, ali je tarifni sistem pravičen in sorazmeren.

"Ko bomo na podlagi te analize ugotovili, kakšno je stanje, bomo lahko s prihodnjim letom preučili možnost, da se prek posebnega zakona poseže tudi v tarifne postavke," je dejal.
Oktobra uveljavljene spremembe sistema omrežnine so bile po njegovih besedah narejene "preveč naivno, poenostavljeno". Učinki so bistveno večji, kot so kazali izračuni, zato se je vlada odločila za ponovno regulacijo cen električne energije za gospodinjstva. Ni pa mogla na ta način pomagati tudi gospodarstvu, saj bi to veljalo za nedovoljeno državno pomoč, je pojasnil.

Ker je slovensko gospodarstvo izpostavljeno zmanjšanju naročil, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo ukrep skrajšanega delovnega časa, ki naj bi prizadetim podjetjem pomagal ohraniti zaposlene. "Upamo, da bo ta ukrep samo začasen, da mogoče sploh ne bo potreben," je dejal Golob in dodal, da ne bodo čakali, da nas kriza prizadene, pač pa jo bomo pričakali pripravljeni. Ukrep naj bi bil uveljavljen čim prej na začetku prihodnjega leta.

Socialni partnerji so se že skorajda dogovorili o poenostavitvah vodenja evidenc delovnega časa, ki je bilo eno od perečih vprašanj na lanskem vrhu gospodarstva, dolgoročno pozitivne učinke za podjetja si Golob obeta tudi od davčne olajšave za nove kadre iz tujine, ki jo določa novela zakona o dohodnini.

Sam si želi, da bi lahko davčno razbremenili delo tudi za vse druge zaposlene. A če želimo zmanjšati davčno obremenitev, moramo to davčno obremenitev vzpostaviti nekje drugje, je dejal in napovedal, da se bo celoten izkupiček od davka na premoženje, za katerega izhodišča namerava vlada predstaviti do konca leta, namenil za razbremenitev dela. "Ta davek ne more biti namenjen polnjenju proračuna in tudi ne bo, namenjen bo razbremenitvi dela v gospodarstvu," je zagotovil.

Cene energentov dušijo industrijo

Problematiki cen energentov, ki so nekonkurenčne in dušijo industrijo, se v nagovoru zbranim prav tako ni izognil predsednik GZS-ja Tibor Šimonka. Kapljica čez rob je novi sistem obračunavanja omrežnine, ki podjetjem ne omogoča nobenega prilagajanja in jim zelo povečuje stroške poslovanja, je dejal. "Gospodarstvo in državljani potrebujemo zanesljivo samozadostno oskrbo z električno energijo po konkurenčnih cenah," je opozoril.

Šimonka je spomnil, da nas mednarodne institucije že nekaj let opozarjajo na skrb vzbujajoč trend zaostajanja Slovenije v konkurenčnosti. Produktivnost je še vedno zelo nizka, dodana vrednost ne raste, zaostajamo tudi po obsegu tujih naložb. Priznal je, da ima Slovenija v primerjavi s članicami EU-ja nadpovprečno gospodarsko rast, a kot je dodal, se tempo približevanja razvitosti Slovenije povprečju Unije kar precej upočasnjuje.

Slovensko gospodarstvo potrebuje stabilno, predvidljivo, razvojno naravnano in konkurenčno poslovno okolje, je dejal Šimonka in dodal: "Tukaj žal ne morem biti nekritičen." V zadnjem času se namreč gospodarstvo dodatno obremenjuje s prispevki, povečuje se birokracija, da bi se preprečilo izkoriščanje zakonodaje, se uvajajo novi predpisi, namesto da bi sankcionirali kršilce, je dejal.

Gospodarstvo po njegovih besedah potrebuje predvsem celovitejše spremembe davčne politike in prispevkov, s katerimi se bodo razbremenile plače visoko kvalificiranih strokovnjakov. Želi si takšne zdravstvene in pokojninske reforme, ki ne bo prinesla povečanja prispevkov in izdatkov, ter debirokratizacije in povečanja učinkovitosti javne uprave, okrepiti bi morali tudi trg kapitala.

Predstavitev desetih ukrepov

Gospodarstveniki so opozorili na nujnost čim hitrejšega ukrepanja v času trenutnih gospodarskih razmer. V okviru vrha so zato oblikovali 10 ukrepov za zagotovitev stabilnega razvojnega in konkurenčnega poslovnega okolja ter energetske, prehranske in kibernetske varnosti, ki jih je ob koncu dogodka zbranim predstavila generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal.

S področja energetske varnosti ukrepi vključujejo zagotavljanje konkurenčnega davčnega okolja, debirokratizacijo in pripravo 10-letne strategije industrijske in tehnološke politike Slovenije. Zagotoviti bi bilo treba tudi samooskrbo z električno energijo in konkurenčne cene za gospodarstvo ter razviti optimalno strategijo za slovensko energetiko do leta 2050. Treba bi bilo prenoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje do leta 2030.

Z vidika zagotavljanja prehranske varnosti gospodarstveniki vlado pozivajo k izdelavi dolgoročne strategije zagotavljanja prehranske varnosti kot temelja izvajanja prehranskih politik v Sloveniji. Prav tako bi bilo treba zaščititi kmetijska zemljišča z omejitvijo pozidav in preprečevanjem njihovega zaraščanja in zagotoviti surovine, ki se ne proizvajajo v Sloveniji.

Pripraviti bi bilo treba tudi ukrepe za gradnjo potrebne infrastrukture za zagotavljanje prehranske varnosti.

S spodbudami, predvsem za mala in srednje velika podjetja, bi bilo v obdobju od 2025 do 2027 treba zagotoviti spodbude za uvedbo ali izboljšanje zaščite na področju kibernetske varnosti. Obenem so gospodarstveniki pozvali k uvedbi obveznega predmeta s temeljnimi znanji računalništva in informatike v osnovne in srednje šole ter do leta 2028 vzpostaviti in razširiti specializirane študijske in magistrske programe s področja kibernetske varnosti.

Prihodnje leto bi bilo treba vzpostaviti še nacionalni kompetenčni center za kibernetsko varnost. Deklaracijo s predlaganimi ukrepi je Nahtigal ob koncu vrha simbolično predala podpredsednici vlade Tanji Fajon in izrazila upanje, da bo vladna stran čim prej določila sogovornike, s katerimi bodo gospodarstveniki lahko obravnavali ukrepe.

V okviru vrha je potekala tudi okrogla miza, na kateri so gospodarski minister Matjaž Han, novinar časopisa Delo Ali Žerdin, strokovnjak za energetiko in dolgoletni direktor Gen energije Martin Novšak, predsednik uprave družbe Panvita Toni Balažič in generalni direktor podjetja Nil Beno Ceglar spregovorili o možnostih za zagotavljanje energetske, prehranske in kibernetske varnosti.

Han in Novšak sta izrazila prepričanje, da je z vidika energetike za prihodnost najboljša kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov energije. Žerdin je v razpravi opozoril na potencial malih modularnih reaktorjev, razvoju katerih se pozornost namenja v tujini.

Balažič je glede razmer v prehranskem sektorju opozoril, da je preveč parcialnih političnih rešitev, premalo pa poslušanja stroke. Obenem bi se bilo treba posvečati izboljšanju odnosov znotraj preskrbovalnih verig. Ceglar pa je glede krepitve kibernetske varnosti opozoril na potrebo po privabljanju tujih in ohranjanju domačih IKT-kadrov, podjetjem pa je predlagal ustrezno in varno infrastrukturo ter redno testiranje odpornosti proti nevarnostim.