Dow Jones (33.162 točk) se je v torek povzpel za odstotek in se zavihtel in dosegel najvišjo vrednost v zadnjih skoraj treh mesecih. Delniški indeksi so sicer letos občutno padli, glavni razlog pa so močni dvigi obrestnih mer vseh velikih centralnih bank, ki želijo s tem klasičnim
Dow Jones (33.162 točk) se je v torek povzpel za odstotek in se zavihtel in dosegel najvišjo vrednost v zadnjih skoraj treh mesecih. Delniški indeksi so sicer letos občutno padli, glavni razlog pa so močni dvigi obrestnih mer vseh velikih centralnih bank, ki želijo s tem klasičnim "orodjem" ustaviti hude inflacijske pritiske. Foto: Reuters

Kar je še lani poleti veljalo za prehodno inflacijo, je postal trdovraten makroekonomski problem številka 1 v vsem razvitem svetu (morda je izjema le Japonska). Septembra je bila inflacija v ZDA še vedno visoka, in sicer 8,2-odstotna, predvsem pa je bila jedrna inflacija pri 6,6 odstotka višja kot mesec prej, zato so se pričakovanja o še naprej močnih dvigih obrestnih mer dodatno okrepila, s tem pa tudi verjetnost, da bo največje gospodarstvo na svetu pristalo v recesiji (če že ni: v CNN-ovi anketi je kar 75 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da že čutijo recesijo). Morda bodo vlagatelji v četrtek, ko bo objavljena vrednost oktobrskega indeksa cen potrošnikov, vendarle lažje zadihali. Napovedi govorijo o 7,9-odstotni rasti cen na letni ravni, kar bi že bil določen odmik o junijske letne inflacije (9,1 %), ki je bila rekordna v zadnjih 40 letih. Nižja kot bo inflacija, prej bo lahko Fed namignil, da bi lahko počasi končal cikel zaostrovanja denarne politike, kar bilo za delniške trge zelo dobrodošlo. Vodilni indeksi v New Yorku se po oktobrskem dnu zadnje tedne dobro držijo, v torek so pridobili od pol do enega odstotka, Dow Jones je zdaj najvišje v skoraj treh mesecih.

Fed je na začetku novembra še četrtič zapored obrestno mero Fed funds zvišal za 0,75 odstotne točke, na raven od 3,75 do 4,0 odstotka. Sočasno Fed tudi znižuje bilančno vsoto, ki se je zdaj od aprilskega rekorda znižala za 0,289 bilijona dolarjev. Foto: Reuters
Fed je na začetku novembra še četrtič zapored obrestno mero Fed funds zvišal za 0,75 odstotne točke, na raven od 3,75 do 4,0 odstotka. Sočasno Fed tudi znižuje bilančno vsoto, ki se je zdaj od aprilskega rekorda znižala za 0,289 bilijona dolarjev. Foto: Reuters

Bidnovo obdobje: začetek z močno rastjo, nato pa padec indeksov
V ZDA so v torek potekale vmesne volitve (volili so člane predstavniškega doma kongresa, tretjino senatorjev in člane državnih kongresov), kar je tudi priložnost za vmesno bilanco Bidnovega obdobja v Beli hiši, gledano seveda skozi prizmo delniških trgov, kar pa je v očeh ameriških volivcev pomemben dejavnik, saj je veliko Američanov izpostavljenih do delnic, bodisi neposredno bodisi prek pokojninskih skladov. V prvih mesecih po prihodu na oblast so indeksi močno pridobivali, v zadnjem letu pa so se obrnili navzdol. Do ponedeljka je S & P 500 pridobil le dobrih 13 odstotkov, odkar je Joe Biden januarja 2021 prisegel kot ameriški predsednik. V sodobni zgodovini je to eden slabših "rezultatov."

Trg dela v odličnem položaju
Za primerjavo: ko je bil na oblasti drugič Barack Obama, je S & P 500 v prvih 1022 koledarskih dnevih od njegovega prihoda v Belo hišo porasel za 58,5 odstotka, pri Donaldu Trumpu pa za 36,2 odstotka. Najslabše je šlo delnicam pred 20 leti, ko je bil ob zlomu "pikakom" podjetij predsednik George W. Bush (–21,6 %). Seveda pa Bidnovih dosežkov nikakor ne moremo ocenjevati le s pomočjo delniških indeksov (na katere so precej vplivali tudi dogodki, na katere Biden nima vpliva), navsezadnje je trg dela trenutno v izjemno dobri kondiciji, stopnja brezposelnosti je pri 3,7 odstotka blizu rekordno nizke vrednosti.

Inflacija naj bi junija (pri 9,1 %) v ZDA dosegla vrh, vseeno pa se zelo počasi znižuje. V četrtek bo objavljeno, kakšna je bila rast cen v oktobru. Veseli podatek, da so se cene rabljenih avtomobilov (te so bile kar pomemben generator inflacije v letu 2020) v zadnjih devetih mesecih znižale za 15 odstotkov. Foto: tradingeconomics.com
Inflacija naj bi junija (pri 9,1 %) v ZDA dosegla vrh, vseeno pa se zelo počasi znižuje. V četrtek bo objavljeno, kakšna je bila rast cen v oktobru. Veseli podatek, da so se cene rabljenih avtomobilov (te so bile kar pomemben generator inflacije v letu 2020) v zadnjih devetih mesecih znižale za 15 odstotkov. Foto: tradingeconomics.com

UBS napoveduje lepo rast zlata
Delniški trgi so imeli oktobra visoko rast, newyorški Dow Jones je poskočil kar za 14 odstotkov. Ta mesec je spet opaziti več previdnosti, vlagatelji preprosto nočejo skakati v vodo, ki je preveč kalna, da bi se videlo dno. Nekaj mnenj je bilo v zadnjem času, da trgi nižje ne bodo šli in da bi lahko ob koncu leta kot že tolikokrat do zdaj videli nadaljnjo rast indeksov. Pri švicarski banki UBS so previdnejši in napovedujejo, da bo indeks S & P 500 dno dosegel v drugem četrtletju 2023, in sicer pri 3.200 točkah, kar je približno 15 odstotkov nižje od zdajšnje vrednosti. A sledil naj bi lep odboj in S & P 500 bo leto 2023 končal pri vrednosti 3.900 točk. Pri UBS-ju vidijo lep potencial tudi pri cenah zlata, ki mu napovedujejo najmanj 10-odstotno rast.

Petrol (tečaj delnice se je letos znižal za 18 odstotkov) bo v petek objavil devetmesečne rezultate. Foto: BoBo
Petrol (tečaj delnice se je letos znižal za 18 odstotkov) bo v petek objavil devetmesečne rezultate. Foto: BoBo

LJSE v pričakovanju objav devetmesečnih rezultatov
Na Ljubljanski borzi indeks SBITOP vztraja tik nad 1000 točkami. Kazalo je, da se bodo Petrolove delnice četrtič zapored pocenile, saj so zdrsnile na 20,50 evra (potem ko so oktobra poskočile za 16,5 odstotka, so s tem novembra izgubile že pet odstotkov), a se je tečaj nato popravil na 20,80 evra (konec oktobra je podjetje izpeljalo cepitev delnice v razmerju 1:20). Skupina Petrol bo v petek objavila četrtletne (oziroma devetmesečne) rezultate poslovanja, še prej (v četrtek) bosta to storila Telekom in NLB, v naslednjem tednu (17. novembra) pa bo med drugim sveže rezultate objavila tudi novomeška Krka. Ob kakšnem pozitivnem presenečenju bi lahko tečaj Krkinih delnic po mesecu in pol spet krenil nad 90 evrov.

Kriptovalute, torek ob 21.00

Tedenska spremembaTečaj v USD
bitcoin-10 %18.407
eter-16 %1.328
BNB-2,0 %318
XRP-14 %0,396
ADA-7,8 %0,37
DOGE-36 %

0,089

FTX-ove težave zamajale kriptotržišče
Lastniki kriptovalut so v torek doživeli hladno prho. Kriptomenjalnica FTX (njen žeton je strmoglavil za 80 odstotkov) se je namreč znašla v hudih likvidnostnih težavah, pred zlomom jo je rešil Binance, ki je najavil namero za prevzem vseh FTX-ovih podružnic zunaj ZDA, ki pa predstavljajo levji delež poslovanja. Od namere lahko kadar koli odstopi. FTX tako neslavno končuje svojo zgodbo, potem ko naj bi bil še na začetku leta vreden 32 milijard dolarjev, imel podporo upravljavca premoženja BlackRocka in je želel postati velikan kriptoindustrije. Dogajanje meče slabo senco tudi na FTX-ovo sestrsko podjetje, finančno družbo Alameda Research, ki pa zanika, da naj bi FTX predstavljal pomembnejši del njegove bilance.

Bitcoin padel najnižje po juniju
Cene kriptovalut so v torek v strahu, da se ponavlja zgodba (iz letošnjega maja) s stabilnim kovancem terro (in ravnotežnim žetonom luno), močno zanihale navzdol, skupna tržna kapitalizacija se je spustila krepko pod 1000 milijard dolarjev. Bitcoin, ki je bil v soboto vreden skoraj 21.500 dolarjev, je padel na dobrih 18 tisoč, kar je najmanj v zadnjih petih mesecih. Še večji udarec je doživela druga največja kriptovaluta eter, saj je njegova vrednost zgrmela 20 odstotkov nižje in se spustila pod 1300 dolarjev.