Kot je v uvodu v predstavitev, ki jo je organizirala Mestna občina Kranj, povedal župan Matjaž Rakovec, se je sprva pojavilo napačno informiranje oziroma razumevanje, da je trasa že izbrana, kar je razburilo krajane. "Naš interes je, da najdemo najmanj invazivno varianto," je zagotovil župan Rakovec.

Sorodna novica Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic

Da trasa, po kateri bo tekel drugi tir od Ljubljane do Kranja, še ni določena, je poudarila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Zagotovila je, da bodo pri odločitvi, katera varianta je najboljša, strokovnjaki pregledali vrsto argumentov. "Osebno si kot ministrica in tudi kot Kranjčanka želim, da bi to dvotirno progo dobili čim prej in s čim manj vpliva na okolje in na ljudi," je poudarila.

Na mizi so tri različice

Dejan Jurkovič z direkcije za infrastrukturo je pojasnil, da so v obdelavi tri variante. Prva varianta je širitev proge v obstoječem koridorju, pri čemer pa ne bi dosegli zastavljenih ciljev, saj krivina obstoječe železniške proge na območju Orehka ne omogoča vožnje vlakov s hitrostjo 160 kilometrov na uro.

Zato so projektanti iskali rešitev, kako krivino ublažiti, in pripravili še dve varianti. Ena je pokrit vkop skozi Orehek, ki razburja krajane. Čeprav so, kot je zagotovil Jurkovič, izbrali traso, pri kateri je največja vrzel v stanovanjski gradnji. Nekaj objektov bi bilo treba vseeno porušiti, rušitve bi bile potrebne tudi ob širitvi obstoječe trase, je povedal Jurkovič. Tretja rešitev je varianta Labore, ki bi potekala po predoru pod Ljubljansko cesto.

Jurkovič je pojasnil, da vse tri variante preučujejo, nato bodo v treh oz. štirih mesecih izbrali najustreznejšo, ki jo bodo predlagali v osnutku državnega prostorskega načrta. Ta bo javno razgrnjen predvidoma poleti. Pri vrednotenju variant bodo upoštevali okoljski, prostorski in tehnološki vidik in tudi družbeno sprejemljivost.

Kot je povedal Jurkovič, pri umeščanju železnice v prostor pogosto v prvih stikih z lokalno skupnostjo naletijo na odpor. "Če železnico za nekaj metrov prestavimo, je tisti, ki smo mu jo oddaljili, zelo zadovoljen, tisti, ki smo mu jo približali, pa ni zadovoljen. Ni rešitve, da bi na koncu vsi ploskali, vse rešitve pa so take, da izboljšujejo obstoječe stanje tako v lokalni skupnosti kot na področju izboljšanja železniških povezav po državi," je dejal.

Nekateri so še vedno nezaupljivi

Krajani Orehka so na današnjo predstavitev prišli v velikem številu, čeprav je potekala v občinski stavbi v Kranju in ne v osnovni šoli na Orehku, kot je predlagala krajevna skupnost. Najglasnejših udeležencev pojasnila pristojnih niso prepričala, ostajajo nezaupljivi in se bojijo, da je dejansko že izbrana trasa, ki bi uničila njihovo vas.

"Po navedbah ministrice in projektantov naj bi bila ta varianta skozi Orehek ena izmed opcij, po podatkih, ki smo jih mi dobili, pa naj bi bila to glavna opcija," je dejal predsednik Krajevne skupnosti Orehek - Drulovka Anže Tršan, ki je prepričan, da postopki v povezavi s tem niso bili dovolj transparentni. Ob tem je pozval občino, naj prekliče izjavo, s katero, kot je dejal, podpira različico, ki bi uničila Orehek in terjala rušenje več deset objektov.

Tršan upa, da so z odzivom krajani dosegli to, da bodo pristojni začeli bolj razmišljati o drugih, manj invazivnih možnostih. "Nismo proti razvoju, ampak železnica se mora odmikati od naselij, ne da jih seka na pol," je dejal Tršan in ocenil, da bi bila bolj smiselna tudi sicer dražja varianta s predorom.

Krajani so poudarili, da je na Orehku veliko novogradenj, pa ni lastnikov nihče opozoril na to, da se pripravlja takšen projekt. Skeptični so bili tudi do Jurkovičevih zagotovil, da z lastniki objektov, ki jih je treba rušiti, vedno iščejo soglasno rešitev in razlastitev praktično ni. Dvomijo tudi, da bi vlaki v primeru izgradnje nove trase dejansko na tem odseku sploh vozili 160 kilometrov na uro.

Krajane je zmotil tudi načrt za podzemno železniško postajo na Orehku, ki ji, kot so poudarili, nasprotujejo. Jurkovič je pojasnil, da so omenjeno postajališče v načrte vključili na podlagi predloga lokalne skupnosti – če ga ta noče, je v prihodnjih načrtih več ne bo.