Osrednja zahteva stavke ostaja odprava plačnih nesorazmerij, stavkajoči še posebej opozarjajo na razvrednotenje dela in prenizka plačila zaposlenih na delovnih mestih v skupini J.

Predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič je na torkovem osrednjem stavkovnem shodu na ljubljanski fakulteti za družbene vede vladi očital podcenjujoč odnos do delavcev z univerzitetno izobrazbo, na katerih stoji in pade ves delovni proces. Vladna ponudba visokošolskim učiteljem sicer ni slaba, je priznal Kovačič, a opozoril na problematiko vrednotenja drugih delovnih mest v visokem šolstvu, torej delovnih mest visokošolskih sodelavcev, denimo lektorjev, bibliotekarjev, informatikov, računovodskih delavcev in delavcev v strokovnih službah.

Sorodna novica Nova stavka visokošolskega sindikata. Ministrstvo: Zahteve rešujemo v okviru pogajanj.

V sindikatu tako vladi očitajo tudi "trmarjenje", da ne privoli v odpravo 15 let starih plačnih krivic določenim poklicnim skupinam. "Kako je mogoče, da vlada priznava, da so v javnem plačnem sistemu nastala nesorazmerja do zdravstva v velikosti štirih plačnih razredov, vendar strokovnim delovnim mestom na univerzah ponuja samo en plačni razred. Kako je mogoče, da našim strokovnim delavcem ponuja en plačni razred," se je ob tem vprašal predsednik visokošolskega sindikata. Sledenje po njegovem prepričanju ni problem financiranja, temveč principov. Primakniti bi namreč morali le še milijon evrov, kar predstavlja promil proračuna ministrstva za visoko šolstvo, ki ga vodi Igor Papič, je prepričan Kovačič.

Na pogajanjih je po njegovih besedah težava tudi, da vladna stran postavlja vedno nova pričakovanja in zahteve. Tako na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije kot tudi na ministrstvu za javno upravo pa poudarjajo, da plačne zahteve rešujejo v okviru krovnih in stebrnih pogajanj. Kot vsako sredo se bo tako tudi danes sestala delovna skupina za steber izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture.

Na ministrstvu očitke zavračajo

Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so Kovačičeve navedbe zavrnili in zatrdili, da pogajanja o zahtevah, ki se tičejo plač, potekajo v okviru t. i. stebrnih pogajanj s skupinami v javnem sektorju, glede pogajanj o neplačnih zahtevah pa je po trditvah ministrstva Papič tem prisluhnil, čeprav sploh ni več član pogajalske skupine, vladna stran pa je VSS-ju poslala tudi protipredlog, a nanj odgovora niso dobili.

Na visokošolskem minitrstvu so ob tem zavrnili tudi Kovačičeve očitke o "trmarjenju": "Poudarjamo, da so vladna pogajalska izhodišča osnova za začetek pogajanj, končni rezultat pa je odvisen od samega pogajalskega procesa oz. ustreznih utemeljitev v tem procesu. Ponovno pozivamo VSS, da aktivno sodeluje v procesu pogajanj."

"Lutkovna predstava" po oceni MVZI-ja neproduktivna in provokativna

Glede neudeležbe ministra Papiča na osrednjem stavkovnem dogodku, ki je bil v torek, pa so na ministrstvu dejali,d da so sindikatu pojasnili, da Papiča ne bo in zakaj. "Razumemo sicer, da je bil morda poziv ministra na stavkovni shod del pogajalske taktike VSS-ja, kar pa v danih razmerah, ko pogajanja tečejo tako rekoč vsak dan, ocenjujemo kot popolnoma neustrezen in nekorekten način reševanja problematike. Še več, takšna dejanja so provokativna in v ničemer ne prispevajo k reševanju odprtih vprašanj, kar se je pokazalo tudi s t. i. lutkovno predstavo. Pogajanja se lahko zaključijo le za pogajalsko mizo," so še zapisali.

Visokošolski sindikat je sicer nadaljevanje stavke napovedal v sredini maja. Prvo celodnevno stavko so izvedli 30. maja, dan za tem pa od vladne strani prejeli predlog sporazuma. Tega je Kovačič označil kot "žaljivo nizko ponudbo", zaposleni v visokem šolstvu pa so celodnevno stavko nadaljevali v torek in danes.

Celodnevna stavka predvideva, da na javnih univerzah tudi tokrat pedagoški proces odpade, prav tako izpiti, kolokviji, zagovori zaključnih del in uradne ure v strokovnih službah. Na nekaterih fakultetah so sicer v torek izpiti potekali.