Mediji še vedno vplivajo na stanje v družbi, so se na okrogli mizi o medijih in zaupanju strinjali uredniki oziroma njihovi namestniki. Po mnenju Uroša Urbasa mora urednik poznati svoje bralce in se ne sme ozirati na očitke, saj mora stati za zgodbo, ki jo objavi.

Tudi urednica dnevnoinformativnega programa POP TV Špela Šipek je prepričana, da ni težave v levih ali desnih medijih: "Zaupala bom kateremu koli mediju do trenutka, ko bom videla, da daje informacije, ki držijo." Bolj kot neki opredeljen medij jo namreč skrbi medij, ki spreminja svoje smeri ter prodaja svoj medijski prostor za interese v novinarstvu. Tudi taki mediji v Sloveniji obstajajo.

Slabi pogoji vplivajo na kakovost dela
Po mnenju odgovornega urednika Slovenskih novic Bojana Budje je bila sicer vloga časnikarstva v preteklosti bistveno večja in je tudi imela več konkretnih ter "dokazljivih učinkov". Številke kažejo, da je slovensko novinarstvo cvetelo nekje sredi devetdesetih let. Pogoji, ki jih imajo novinarji danes, vključno z lastninjenjem, lastniki, podcenjevanjem dela in omejevanjem stroškov, pa vplivajo na kakovost dela, meni.

A kljub temu je odgovorni urednik na Valu 202 Mirko Štular prepričan, da mediji še vedno z načinom poročanja vplivajo tudi na aktualno sestavljanje nove koalicije. Ob tem je pojasnil, da mediji niso tisti, ki bi ponujali rešitev, saj morajo ljudem predvsem pomagati razumeti to, kar se v družbi dogaja, in k podajanju rešitev prisiliti tiste, ki jih lahko ponudijo.

Slovenska družba je polarizirana in razdeljena, je izpostavil novinar časnika Večer Jure Stojan. Zato po njegovem mnenju mediji prej odsevajo to nezaupanje, kot da bi ga dodatno podžigali.