Skupni dolg slovenskih občin je konec leta 2021 po podatkih ministrstva za finance znašal 1,04 milijarde evrov, kar je 73 milijonov evrov več kot leto prej. Tako je bil v povprečju takrat vsak občan v državi zadolžen za 510 evrov, leto prej je bila ta številka 473 evrov, piše novinarka Slovenske tiskovne agencije

Občina Gornji Petrovci ima zaradi najemanja neugodnih posojil že od leta 2009 blokiran račun. Njen dolg je konec leta 2021 znašal nekaj manj kot 5,7 milijona evrov in se je v primerjavi z letom prej še povečal.

Čeprav se je obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin tudi v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 povečal, in sicer za 47,5 milijona evrov, so na ministrstvu za finance v letnem poročilu ocenili, da stanje ni skrb vzbujajoče.

Zadolževanje ni samo po sebi slabo

"Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo bruto domači proizvod," so na ministrstvu zapisali v poročilu o zadolženosti občin za leto 2020.

Sorodna novica Občine največ denarja zapravijo za asfalt

Tudi glavni urednik projekta Zlati kamen Robert Mulej ugotavlja, da podatki o zadolženosti posamezne občine nimajo neposredne zveze z razvitostjo ali uspešnostjo. "Na splošno slovenske občine niso močno zadolžene – za večino javnega dolga je 'zaslužna' država. Posojila so sicer ne le legitimno, ampak velikokrat tudi zelo smiselno orodje za financiranje razvoja kraja," je pojasnil za Slovensko tiskovno agencijo.

"Kakovostno upravljanje razvoja pomeni, da znamo spretno uporabljati različne vire financiranja, ki so na voljo – tudi posojila. Občina, ki nima posojil, zato ni a priori 'boljša' od tiste, ki je zadolžena. A prav tako ni nujno slabša. Gre za to, kako uporabljamo celoten portfelj možnosti, ki so na voljo," je poudaril.

Povsem nezadolžene

Brez dolga so bile konec leta 2021 občine Bloke, Cerklje na Gorenjskem, Gorišnica, Gorje, Jezersko, Kranjska Gora, Markovci, Mengeš, Preddvor, Rače-Fram, Starše, Šmarješke Toplice in Trzin.

Glavno mesto Ljubljana ima dolg 916 evrov na prebivalca, drugo največje mesto Maribor pa 775 evrov na prebivalca.

Najbolj zadolžene

Sorodna novica Najbolj zadolžena občina nima za obstoj, kaj šele za čiščenje cest

Poleg Gornjih Petrovcev so v vrhu najbolj zadolženih še Kostel (1051 evrov), Dobrepolje (1043 evrov), Šentrupert (1025 evrov). Konec leta 2020 so imele skupni dolg na prebivalca nad tisoč evrov še občine Solčava (1157 evrov), Šentjernej (1014 evrov) in Litija (1005 evrov). A jim ga je do konca leta 2021 uspelo znižati, in sicer Solčava na 995 evrov, Litija na 961 evrov in Šentjernej na 936 evrov na prebivalca.

Med bolj zadolženimi občinami so po podatkih ministrstva za finance za konec leta 2021 še Celje (919 evrov na prebivalca), Velika Polana (957 evrov na prebivalca), Gornja Radgona (894 evrov na prebivalca), Kočevje (880 evrov na prebivalca), Lukovica (876 evrov na prebivalca), Slovenska Bistrica (825 evrov na prebivalca), Šalovci (819 evrov na prebivalca), Ptuj in Žužemberk (814 evrov na prebivalca), Bohinj (809 evrov na prebivalca) in Komenda (801 evro na prebivalca).

Najvišji dolg v skupnem znesku

Nominalno najvišji dolg so imele konec leta 2021 mestne občine Ljubljana (249,6 milijona evrov), Maribor (80,9 milijona evrov), Celje (44 milijonov evrov), Koper (33,1 milijona evrov) in Kranj (27,8 milijona evrov).

Sledijo Slovenska Bistrica (21,2 milijona evrov), Velenje (20,3 milijona evrov), Ptuj (18,5 milijona evrov), Litija (14,9 milijona evrov), Nova Gorica (14,7 milijona evrov), Ajdovščina (14,2 milijona evrov), Kočevje (13,8 milijona evrov), Kamnik (13,5 milijona evrov), Škofja Loka (13 milijonov evrov), Slovenj Gradec (12,7 milijona evrov), Krško (12,1 milijona evrov), Brežice (10,8 milijona evrov), Izola (10,6 milijona evrov) in Piran (10,1 milijona evrov).