V intervjuju za MMC se je odzval na pisanje tednika Mladina, ki poroča, da so Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), predsedniki republike, vlade, parlamenta in parlamentarna komisija pretekli teden prejeli ovadbo zoper vodstvo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). V Sovi naj bi novo vodstvo namreč zaposlilo več vidnih članov SDS-a, agencija pa naj bi začela delovati politično. Iztok Prezelj je komentiral tudi pisanje spletnega portala Planet Siol, ki poroča o obstoju "Parasove" - "posebne skupine z vsemi značilnostmi klasične tajne politične policije, znane iz trdega komunizma".

"To, da so prijavitelji kar podali ovadbo, nakazuje, da so tisti, ki so jo podali, zelo prepričani, da gre za velike nepravilnosti," je pojasnil Prezelj. Meni, da je bil očiten namen pošiljateljev, da na to opozorijo tudi širšo, zunanjo javnost, saj bi v nasprotnem primeru ovadbe dobili samo pravi naslovniki, to pa so KPK, policija ali tožilstvo. "To nam pove, da so ali v ozadju velike nepravilnosti ali pa še vedno imamo problem glede "naših in vaših v Sovi"," poudarja Prezelj.

Preseči infantilno razmišljanje
Ob vprašanju, ali držijo kritike o klientelističnih in nepotističnih kriterijih pri zaposlovanju, pa se Prezelj spominja, da so mediji v zgodovini Slovenije že poročali o obojem: Pod eno vlado so poročali o rahlo podobnem kadrovanju ene vlade in o podobnem kadrovanju druge strani, ko je bila druga vlada. "Če to drži, pomeni, da tisti, ki so vodili Sovo, niso bili sposobni preseči infantilnega razmišljanja o črnem in belem, torej o naših in vaših."
V demokratičnih državah bi moralo kadrovanje potekati ravno nasprotno: torej nepolitično, neklientelistično in nenepotistično. "Ljudje, ki prihajajo na katero koli mesto v obveščevalni službi, ne smejo biti neposredno povezani s katero koli politično opcijo, ne smejo biti v klientelističnih povezavah in ne smejo biti pripeljani noter po načelu nepotizma."

Fotografija kaže nazor, ne pa tudi povezanosti
Fotografije Damirja Črnčeca, direktorja Sove, ki je bil leta 1994 kot študent na demonstracijah v podporo Janezu Janši, ki ga je parlament zaradi vdora vojske v civilno družbo pri aferi Depala vas odstavil, pa Prezelj ne vidi kot trenutne pripadnosti določeni politični opciji. "Fotografija zagotovo kaže direktorjev politični nazor, sama po sebi pa še ne dokazuje politične pripadnosti. Rekel bi, da je imel vsak direktor Sove v preteklosti lasten političen nazor, ker je to normalno, vendar pa bi kazalo dokaj natančno proučiti njihove predhodne povezave oziroma sodelovanje z ljudmi iz katere koli stranke. Če je do teh povezav prišlo, potem celotna agencija nikoli ne bo mogla preiti že omenjene delitve na črne in bele oziroma rdeče in črne."

Privatizacija Sove ni mogoča
Prezelj meni, da teza, da bi političnemu kadrovanju sledila privatizacija Sove, v demokratični državi ni mogoča. "Je pa vedno mogoča zloraba agencije v ožje politične namene. Temu se izogibamo s funkcionalnimi nadzornimi mehanizmi in z varnostno kulturo." Na tezo, da naj bi Sova nekdanjega predsednika Türka selektivno obveščala, pa je Prezelj odgovoril z argumentom, da Sova že tako ali drugače selektivno obvešča naročnike oziroma uporabnike svojih izdelkov, saj je to pristojnost same obveščevalne službe. "Če uporabnik ne bi bil zadovoljen s sprejetim, ima možnost na to opozoriti agencijo in ji celo naložiti nalogo – govorimo o t. i. obveščevalnem ciklu," pojasnjuje. Hkrati pa priznava, da bi bilo skrb vzbujajoče, če bi kdo v naši državi ugotovil "nepotrebno ali pretirano selektivnost ali selektivnost, ki bi škodila nacionalni varnosti - to bi bil hud problem".

Menjave na Sovi in grožnje poslanki
V povezavi z navedbo, da naj bi Sova grozila poslanki Pozitivne Slovenije in članici parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb Maji Dimitrovski, ki je spraševala o menjavah v Sovi, pa Prezelj meni, da gre za očitno odtekanje tajnih podatkov. "Direktor je ravnal v pravi smeri, ko je zahteval preiskavo. Očitno pa je tudi, da je poslanka prejela informacije, ki so nakazovale na mogočo politizacijo, in je njeno vprašanje legitimno. Eno vprašanje ne sme zamegliti drugega, obe je treba enakovredno obravnavati."

Slovenija, država v tranziciji
O tezi, da naj bi poleg Sove obstajala Parasova z lastnostmi klasične tajne politične policije, ki naj bi izvajala osebna okoriščanja, nadzor političnih nasprotnikov in zaposlovanje po politični primernosti, pa Prezelj pravi: "Očitno smo še vedno država v tranziciji, kjer stroka na obveščevalnem področju ne more prevladati nad politično delitvijo na leve in desne in gre, sodeč po poročanju medijev, tudi v same obveščevalne službe. Ne morem izključiti, da je obstajal nekakšen obveščevalni del, ki ga lahko nekdo imenuje Parasova, ki bi delal za ožje politične interese določenih akterjev v naši državi. Na to še posebej nakazuje zelo burna medijska scena, za katero se občasno lansirajo določeni izjemno osebni ali pa zelo tajni podatki. In to zgodi v Sloveniji vsakih nekaj let."

Kdaj se pojavljajo informacije
"Vzorec pojavljanj teh informacij je takrat, ko se napenjajo mišice na gospodarskem in političnem področju. Če sta se zgodbi danes hkrati pojavili zaradi potrditve nadzornikov državnega holdinga, ne bi mogel potrditi. Zagotovo pa je to odraz, da se v politične namene uporabljajo določeni tajni podatki, kar je nezakonito." Prezelj je pesimističen v povezavi z usodo ovadbe, saj se kot v večini podobnih primerov, ko so tajni podatki prišli v javnost, ne bo zgodilo nič pretresljivega.

Brez epiloga snemanje seje vlade
Ob tem opozarja na najhujši primer razkritja tajnih podatkov v Sloveniji - poseganje v delo uradnega organa -, v povezavi s čim se tako rekoč ni nič zgodilo. "Razkrito je bilo, da je nekdo poslušal seje vlade, in to v času, ko smo predsedovali EU-ju. Ta zgodba se v Sloveniji ni končala kot še marsikatera druga. Žal me to navdaja s pesimističnim zaključkom - da se tudi iz te zgodbe ne bo razvil zaključek, kot bi se moral."