V Sloveniji imamo po njegovih besedah prevelik delež javne porabe. Ta bi se morala nujno prilagoditi realnim zmožnostim. Vlada je pri večini ukrepov vendarle skušala zaščititi tiste z najnižjimi dohodki, da jih ne bi prizadeli ali pa vsaj ne toliko kot druge. Če to ne bo dovolj ali pa če nam na tej poti kje spodleti, je dvig DDV-ja ukrep v sili, je dejal Šušteršič za Sobotno prilogo.

Dodal je, da je tudi njih presenetilo, da so morali predlagati takšne reze, vendar je kar precej nekaterih nujnih izdatkov, ki jih lani ni bilo - na primer izdatki za obresti, ki se letos povečujejo za več kot 100 milijonov evrov.

Šušteršič je zavrnil tudi kritiko predsednika države Danila Türka, da vztraja pri nekem konceptu, ki je pretirano pod vplivom neoliberalističnega pogleda. Pojasnil je, da so se na vladi najprej lotili področij, ki posegajo v investicije, materialne stroške, programe in projekte države. Potem so ugotovili, da bo treba poseči tudi v nekatere socialne prejemke, pri čemer so pazili, da bolj prizadenejo tiste z relativno višjimi dohodki. Recimo, pri otroškem dodatku predlagajo, da se ukineta samo zgornja dva razreda.

Na vprašanje, ali pričakuje, da bo zakon o uravnoteženju javnih financ, s katerim vlada posega v skoraj 50 zakonov in je podlaga za ukrepe in rebalans, tarča referenduma, je odgovoril, da bi lahko bil, vendar gre tudi za vprašanje odgovornosti tistih, ki bi referendum predlagali. A če bo v času do glasovanja o rebalansu v DZ-ju dosežen dogovor s sindikati, je vlada pripravljena predlagati spremembe tega zakona. Kot je dejal, je bila zanj najboljša novica prejšnjega tedna prav to, da so sindikati napovedali stavko, kljub temu pa so se odločili, da se bodo še naprej pogajali.

O načrtovanem posegu v prejemke javnih uslužbencev je Šušteršič dejal, da bodo sindikati na koncu morali privoliti v nekatere prilagoditve. Sicer pa razume sindikate, da v nekatere predloge ne morejo privoliti kar čez noč. V socialnem dialogu pogreša več neposrednega dialoga med sindikati in delodajalci.

Vlada je ob rebalansu pripravila predlog t. i. solidarnostnih davkov, s katerimi bi zbrali približno 100 milijonov evrov, razmišlja pa o še nekaterih ukrepih na davčnem področju. Med njimi je Šušteršič izpostavil pavšalno obdavčitev podjetnikov, ki bi lahko pomenila spodbudo za podjetništvo in tudi manj razlogov za sivo ekonomijo. V prihodnjih mesecih se bodo lotili poenostavitev na področju tako rekoč vseh davkov, so pa določene spremembe nekoliko odložili, denimo obdavčitev nepremičnin, vprašanje osnove za prispevke, morda tudi zgornje meje pri prispevkih.

Pogajanja o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB) potekajo, in dokler niso končana, Šušteršič o podrobnostih ne želi govoriti. "Odkar je ministrstvo za finance to prevzelo, zadeve tečejo bistveno hitreje," je dejal in zatrdil, da zaradi dokapitalizacije NLB-ja ne bo več trpel državni proračun tako kot v času prejšnje vlade.

O obdavčitvi cerkvenega premoženja je dejal, da bo ta tema verjetno prišla na mizo, ko bo vlada šla v celovit sistem obdavčitve nepremičnin. So pa že zdaj v rebalansu upoštevali zmanjšanje sredstev za financiranje verskih skupnosti za 20 odstotkov.