"Predlagani sveženj ukrepov ni pravičen in uravnotežen, saj družine in otroke obremenjuje bolj kot druge družbene skupine," so prepričani zagovorniki družine.

V svojem sporočilu za javnost so izrazili presenečenje nad tem, da je vlada kljub pogovorom, ki so jih v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok ter Družinski pobudi imeli s predstavniki ministrstev, sprejela predlagani zakon. Ko so ministrom in sekretarjem predstavljali svoje skrbi glede tega, da so z ukrepi najbolj prizadete prav družine z otroki, so njihovi sogovorniki večinoma pritrjevali njihovim pomislekom.

Za obe iniciativi je presenečenje predvsem to, da vlada v končnem predlogu zakona, ki ga je sprejela, tega ni upoštevala. Po njihovih besedah ta zakon "ruši družinsko in demografsko politiko, ki smo jo v Sloveniji počasi in z velikimi napori izgrajevali v zadnjih 30 letih".

Prihodnost družinske politike
Porodniška nadomestila bi ostala na 100 odstotkih plače le še za prve tri mesece, nato pa bi staršu, ki prvo leto neguje otroka, za pol leta dali 90 odstotkov mesečnega zaslužka, zadnje tri mesece pa 80 odstotkov. Glede na višino plače bi se odmerjal dodatek za velike družine, darilo ob rojstvu otroka bi bilo namenjeno le najšibkejšim, prav tako subvencionirana malica za šolajoče otroke. Poleg tega bi se nadomestilo za nego bolnega otroka znižalo kar za 12,5 odstotka, ukinila pa bi se tudi možnost brezplačnega vrtca za drugega in naslednje otroke.

Temu poleg sindikatov nasprotuje tudi civilna pobuda, ki se je organizirala ob nasprotovanju družinskemu zakoniku. "Družine z otroki bi bile zaradi predlaganih ukrepov prizadete bistveno bolj kot druge družbene skupine v primerljivem dohodkovnem položaju, pri čemer te razlike lahko znašajo tudi po več 100 evrov mesečno," so izpostavili v Družinski pobudi. V obeh iniciativah se zavedajo, da je situacija težavna in breme njenega reševanja na vseh državljanih, zavzemajo pa se za rešitve, ki bi bile pravičnejše. Aleš Primc je tako za TV Dnevnik dejal, da je o kakšnem novem referendumu za zdaj še prehitro govoriti.

Prihodnost pogajanj
Opozarjajo, da takih ukrepov, ki bi tako močno prizadeli družine, kljub krizi niso sprejeli v nobeni drugi državi. Ob tem so izpostavili še po njihovih besedah do zdaj večinoma "zamolčano" dejstvo: "Danes so vladni predstavniki priznali, da intervencijski zakon ukrepov družinske politike ne odpravlja samo začasno za čas veljavnosti intervencijskega zakona, ampak trajno spreminja sistemske zakone za to področje." Prepričani so, da s tem za nedoločen čas oziroma trajno rušijo praktično vse ukrepe družinske politike in jo reducirajo zgolj na del socialne politike.

To ocenjujejo kot nesprejemljivo in pričakujejo poleg upoštevanja njihovih vsebinskih predlogov tudi to, da bo zakon spremenjen v točkah, ki določajo njegovo trajanje, tako da bi po izteku veljavnosti intervencijskega zakona samodejno spet začela veljati današnja ureditev družinske politike. Kljub nestrinjanju z ukrepi pa ohranjajo določeno mero optimizma in pričakujejo, da se bo o določenih ukrepih dalo dogovoriti pred sprejemom zakona v parlamentu. "Glede na to, da so nekateri poslanci koalicijskih strank pokazali pripravljenost za prizadevanja za večjo uravnoteženost in pravičnost svežnja ukrepov, upamo, da bo to mogoče doseči vsaj v času parlamentarnega zakonodajnega postopka."