Zakon o uravnoteženju javnih financ posega v več kot 50 zakonov in omogoča izvedbo varčevalnih ukrepov, ki jih predvideva predlog rebalansa državnega proračuna za letos. Vlada je potrdila tudi nacionalni reformni program. ki ga mora poslati v Bruselj in v katerem opredeljuje reforme za spodbujanje gospodarske rasti.

Minister za finance Janez Šušteršič je ob tem poudaril, da še vedno dopuščajo možnost, da bo še prišlo do sprememb zakona, ko ta pride v parlament - če bo, seveda, prišlo do dogovora s sindikati oz. socialnimi partnerji. Šušteršič ob tem dodaja, da bo "zastavica za sprejetje rebalansa in spremljajoče zakonodaje" padla "v začetku maja", tako da imajo do takrat čas, da s sindikati najdejo skupni jezik.

Priznava sicer, da se stavki očitno ne bo mogoče izogniti, a če bodo sindikati pokazali pripravljenost na pogovore, je tudi vlada pri določenih delih pripravljena popustiti, je še dejal minister.

Znižanje plač, nadomestil, dodatkov
Predlog zakona bo ministrski zbor sicer pred poslance v obravnavo poslal po nujnem postopku. Ker s sindikati še vedno ni dogovora o teh ukrepih, vlada obljublja, da bo mogoče v postopku sprejemanja zakon ustrezno preoblikovati.

Vlada želi z rebalansom znižati proračunski primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda. Trenutno so predvideni predvsem znižanje plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev, znižanje bolniškega in porodniškega nadomestila, otroškega dodatka, letnega dodatka za upokojence. Ob tem naj bi odpravili brezplačni vrtec za drugega otroka, spremembo normativov v šolstvu, do subvencije šolske prehrane pa bodo upravičeni samo socialno šibki.

Minister zadovoljen zaradi dvotretjinske podpore fiskalnemu pravilu
Šušteršič se je na tiskovni konferenci po seji vlade dotaknil še sredne izredne seje DZ-ja, na kateri so poslanci predlog spremembe ustave, s katerim bi vanjo vpisali t. i. zlato pravilo, poslali v nadaljnji postopek. Finančni minister ugotavlja, da je razprava, kljub zelo različnim pogledom na to, kakšni so primerni ukrepi, pokazala, da vendarle obstaja razumevanje, da je uravnoteženje javnih financ ne samo nujni cilj države v tem času, ampak nekaj, kar je smiselno v primerni obliki tudi zapisati v ustavo. Ob tem upa, da bo to nekoliko olajšalo nadaljnje pogovore o ukrepih v smeri javnofinančne konsolidacije.

Janša pravi, da stavka ne bo plačana
Koordinacija stavkovnih odborov, v katero je združenih 24 sindikatov javnega sektorja, pa medtem nadaljuje pogovore o pripravah na stavko, napovedano za 18. aprila. Največ razhajanj med vlado in sindikati je sicer še vedno pri plačah in izplačilu regresa. Sindikati poudarjajo, da so javni uslužbenci že leta pristajali na varčevanja pri njihovih plačah. Podpisali so zamrznitev rasti plač in na postopno odpravo plačnih nesorazmerij.

A premier Janez Janša je v sredo zatrdil, da za stavko ni formalnih razlogov, zato je država ne bo plačala. Proti temu je nastopil vodja koordinacije Branimir Štrukelj, ki pravi, da bo o tem odločalo sodišče.

Gospodarstveniki z ukrepi zadovoljni
So pa nad vladnimi ukrepi bolj navdušeni gospodarstveniki. "Ne rušijo socialne države, še vedno imamo najvišja nadomestila za bolniški stalež, za porodniško," je na srečanju gospodarstvenikov z Janšo dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Predsednik Združenja Manager Dejan Turk pa je stanje opisal, kot da je Slovenija na Titaniku, ki je zadel v ledeno goro, "nekateri pa še vedno plešejo na palubi".
"Mar živimo na dveh različnih planetih?"
Združenje Manager še pravi, da se je masa plač v podjetjih v povprečju znižala za približno 3 odstotke, zmanjšalo se je tudi število zaposlenih. V javnem sektorju pa se je zaposlenost povečala za 8.000 zaposlenih, masa plač pa za 11 odstotkov. Slovenije je bila in je lahko izjemno uspešna država, verjamejo menedžerji.

Lahovnik: Če ukrepov ne bo, sledi popoln kolaps
"Mislim, da je precej bolj pravično, da pravočasno sprejmemo določene ukrepe, ki so nujni glede na stanje javnih financ, kot pa da bi vlada odlašala z njimi in pristajala na nadaljevanje pretekle politike zadolževanja," pa je za tednik Demokracija povedal Matej Lahovnik, nekdanji minister za gospodarstvo. Če bi vlada sprejela vse, kar sindikati zahtevajo, potem bi po Lahovnikovih besedah privolilla v nadaljevanje zadolževanja. Verjetno bi sledil popoln kolaps slovenskih javnih financ in samo vprašanje časa je, kdaj bi v Sloveniji dobili prisilnega upravitelja od zunaj.

Vlada ni predlagala teh ukrepov zato, ker bi si želela zbiti svojo popularnost in se želela zameriti zaposlenim v javnem sektorju. Nobena vlada ni tako neumna, je dejal Lahovnik in dodal, da je bila v te ukrepe prisiljena. "V nasprotnem primeru bi namreč postale razmere v slovenskih javnih financah neobvladljive. To pa bi bilo neodgovorno," je prepričan. Dvig davka na dodano vrednost zato vidi kot rešitev v skrajni sili, če obstoječi ukrepi ne bodo zadostni.