Čeprav si je vladna stran na pogovorih želela, da bi govorili še o čem drugem in ne le o znižanju plač, se po besedah ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča temu niso mogli izogniti. Pogovore je sicer ocenil kot konstruktivne in opozoril na neenotnost sindikatov.

Razprava se tako še vedno vrti zgolj okoli plač v javnem sektorju, pri čemer je vlada pred sindikate stopila z novo različico predloga. S 1. julijem bi tako izplačali tretjo in četrto četrtino odprave plačnih nesorazmerij in hkrati znižali maso za plače za 13 odstotkov, kar bi skupaj pomenilo za okoli deset odstotkov manj sredstev za plače. Predlagano znižanje plač bi se na plačah posameznih uslužbencev odrazilo različno. Nobeni skupini zaposlenih v javnem sektorju se plače ne bi znižale za vseh 13 odstotkov, nobeni skupini zaposlenih tudi ne bi ostale nespremenjene, pojasnjuje Pličanič.

A sindikati tak predlog zavračajo, dajejo pa dva protipredloga, do katerih se mora vlada opredeliti do srede. Po prvem bi poleg odprave plačnih nesorazmerij s 1. julijem maso za plače znižali za tri odstotke. Po drugem predlogu pa bi zamrznili plače, kar ves čas predlaga Konfederacija sindikatov javnega sektorja, in se pogovarjali o vseh drugih predlogih.

Sindikati niso enotni?
Minister Pličaniča pa ob tem opozarja, da sindikati niso enotni glede predlaganega znižanja plač in odprave plačnih nesorazmerij. O regresu in drugih predlaganih ukrepih pa se jim še ni uspelo pogovarjati. Kot pravi minister, so se nekateri pripravljeni pogovarjati o vseh teh točkah, medtem ko druga skupina sindikatov še vedno vztraja pri pogovorih o plačah. "Težko se je namreč pogajati z dvema tako različnima skupinama sindikatov, ki oblikujejo tako različna stališča," je dejal minister.

Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar pa pojasnjuje, da enotnosti ni, ker so interesi tistih sindikatov, kjer je še potrebna odprava plačnih nesorazmerij, dokaj jasni, medtem ko za tiste, ki pa že imajo odpravljena plačna nesorazmerja, to pomeni "čisti minus pri sedanjih plačah, kar pa je razumljivo tudi neugodno za tiste javne uslužbence, ki so dosegli odpravo plačnih nesorazmerij prej kot nekateri drugi". Predlog o odpravi plačnih nesorazmerij in hkratnem triodstotnem znižanju mase plač je danes podprlo 13 sindikatov, kar je velika večina, je dejala Mlakarjeva.

Sindikati se organizirajo za stavko
Po pogajanjih pa so sindikati javnega sektorja ustanovili koordinacijo stavkovnih odborov, v katero je vključenih 20 sindikatov javnega sektorja, ki so stavko napovedali, poleg tega pa je vključen tudi Sindikat direktorjev in ravnateljev Slovenije, ki stavke vladi sicer ni napovedal, se ji pa pridružuje. Ob tem se "štiri ali pet" sindikatov o priključitvi stavki še odloča in bodo rezultati znani v prihodnjih dneh, je še povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Hitro iskanje 800 milijonov prihrankov
Ali so pogajanja ob napovedani stavki v javnem sektorju sploh še smiselna? Minister odgovarja, da so pogajanja nujna, ker si vlada želi dogovor s sindikati. "To je naš temeljni cilj, temeljno izhodišče, od tega ne odstopamo," je poudaril. Ob tem dodaja še, da prav tako ne odstopajo od želje in odločnosti, da prihranijo 800 milijonov evrov v državni blagajni v relativno kratkem času.