Vlada je na seji ekonomsko-socialnega sveta socialnim partnerjem predstavila predlog rebalansa proračuna in nameravane ukrepe, s katerimi bi povečali proračunske prihodke. Seznam 14 ukrepov je predstavil finančni minister Janez Šušteršič, ki je dejal, da gre za predloge, s katerimi želi vlada sprožiti pogovor o tistih, ki so najbolj pravični in nimajo negativnega vpliva na gospodarstvo.

Dušan Semolič (ZSSS) je dejal, da gredo nekateri ukrepi v pravo smer in izpostavil predlog uvedbe davka na finančne transakcije in davka na dohodek od kapitala. Toda vlado poziva, naj znova razmisli o nižanju davka od dohodka pravnih oseb, saj ni jamstva, da se bo preostanek usmerja v odpiranje novih delovnih mest.

Semolič predlaga zvišanje obdavčitve najbogatejših na 50 odstotkov, spomnil pa je tudi, da ima država v bankah tri milijarde evrov depozitov. Sprašuje se, ali ne bi bilo dobro tega denarja vzeti iz bank in uporabiti. Izrazil je tudi dvome o vnosu fiskalnega pravila v ustavo.

Branimir Štrukelj ((KSJS) predvsem pogreša časovni načrt izvedbe ukrepov, enake pomisleke ima Drago Lombar (KNSS Neodvisnost). Lombar je dodal, da podpirajo 80 odstotkov ukrepov, medtem ko nekateri še vedno posegajo v socialne pravice. Teh v nobenem primeru ne bodo podprli.

Milan Lukič iz Združenja delodajalcev je dejal, da z ukrepi na prihodkovni strani nimajo težav, a da so odhodki proračuna še vedno previsoki. Opozoril je še, da je bil javni sektor v preteklih letih "bistveno manj prizadet kot gospodarstvo". Lukič je v zvezi z obdavčitvijo premožnejših še dejal, da bogati niso problem, ampak je problem to, da jih je premalo.

Tudi Samo Hribar Milič (GZS) predlagane ukrepe podpira, "higienična" se mu zdi tudi uvedba četrtega davčnega razreda. V zvezi z davkom na finančne transakcije pa je dejal, da ga bodo na koncu tako ali tako plačali uporabniki in dodal: "Če je to cena, da se doseže kompromis, na to pristajamo." Za Milič Hribarja je ključen zagon gospodarske rasti. Država se zadolžuje, je opozoril "zato je varčevanje nujno in neizogibno".

Pesimistični pred začetkom seje ESS-ja
Socialni partnerji so sejo ESS-ja sicer začeli pesimistični, saj je vlada ukrepe ob rebalansu proračuna sprejela brez socialnega dialoga. Delodajalci pa so sindikatom očitali neodgovorno ravnanje.

Nismo se pravočasno spopadli s krizo
Premier Janez Janša je po seji opozoril, da se Slovenija ni pravočasno resno spopadla s krizo in da so zdaj vsi problemi naenkrat na mizi. Ukrepe, ki jih sprejemamo hkrati z racionalizacijo, je pač treba sprejeti, da bo Slovenija lahko spet dosegala gospodarsko rast. Na v razpravi slišane očitke, zakaj vlada znižuje stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, saj s tem znižuje proračunske prihodke, je odgovoril, da je to edina možnost, da bomo privabili tuje vlagatelje. Domačih vlaganj ni, je opozoril.

Tistim, ki so vladi očitali drastične ukrepe, pa je postregel s podatkom, da so v Grčiji odpustili 30 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, vsem preostalim pa znižali plače za 30 odstotkov. "To, kar mi predlagamo, je daleč od tega," je dejal in dodal, da v Sloveniji javni sektor potrebujemo, vprašanje je le, koliko ga lahko sfinanciramo.

"Nobena stavka ne bo nič prinesla"
Tiste, ki izhodišč za nov socialni sporazum niso podpisali, je Janša opozoril, da bo sporazum veljal le za njegove podpisnike. Varčevalne ukrepe moramo sprejeti, da se bomo sploh lahko pogovarjali o ključnih ukrepih za naprej, je poudaril. Ocenil je, da o njih zagotovo ne bo mogoče doseči popolnega soglasja. A če propade ta sveženj ukrepov, bo naslednji bistveno drugačen.

Socialne partnerje, ki so izhodišča za socialni sporazum podpisali, je pozval, naj v 14 dneh predložijo predloge za vsebino, vse druge pa, naj ga podpišejo. O varčevalnih ukrepih je dejal, da so ti še zdaleč niso takšni, da bi zatirali socialni dialog. Na napovedi stavke pa se je odzval z besedami, da "nobena stavka ne bo nič prinesla, nastali bodo le dodatni stroški za proračun".

Znebimo se iluzije, da imamo čas za odpravljanje proračunskega primanjkljaja, je socialne partnerje pozval Janša. "Tega časa nimamo," je dejal. Vsaka slovenska družina ve, da bo lahko porabila toliko, kot bo prinesla domov, in to velja tudi za državo.