Na veliki četrtek se spominjamo zadnje večerje, na veliki petek so Jezusa križali, tri dni kasneje pa naj bi vstal od mrtvih. Takrat zaznamujemo veliko nedeljo. V soboto zvečer je vigilija oziroma velikonočno bedenje.

Praznik spremljajo številni običaji in šege. Na veliki petek je, recimo, zapovedan strogi post, v soboto pa se jedi nosijo k žegnu. Tradicionalno se za veliko noč jedo suho meso, hren, potica in obarvana jajca, vsem dobro poznani pirhi. Praviloma so rdeče barve, saj naj bi predstavljala kaplje Jezusove krvi.

Velika noč se ujema s prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni, zato je vsako leto na drugi datum. Prihodnje leto jo bomo praznovali 8. aprila, lani pa je bila 27. marca. Korenine praznika naj bi segale v poganske čase, ko so ljudje praznovali odhod zime.

Ob prazniku smo v uredništvu MMC-ja pripravili več vsebin s področja notranje in zunanje politike, kulture ter zabave: