Slovenske osnovnošolske klopi so se v zadnjih letih spet začele polniti, saj se je število otrok v Sloveniji po podatkih statističnega urada povečevalo vse od leta 2003 do leta 2011, ko je Slovenija že globoko zabredla v finančno in gospodarsko krizo. Leta 2010 se je denimo rodilo 22.343 otrok, lani pa nekaj več kot 400 manj, 21.938 otrok.

Na začetku septembra je šolski prag prestopilo daleč največje število prvošolcev v zadnjih letih, saj jih je letos kar 1.257 več kot lani. S tem se je tudi dvignilo povprečno število otrok v posameznih razredih.

Po podatkih, ki nam jih je posredovalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ima povprečen osnovnošolski oddelek 19,5 učenca. V manjših podružničnih šolah je povprečno 14,3 učenca v oddelku, na matičnih šolah pa 20,3 učenca na oddelek.

Letos 782 osnovnih šol (skupaj s podružnicami) obiskuje 163.914 učencev. Največja osnovna šola v Sloveniji je s svojimi štirimi podružnicami Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje s 1.343 učenci (njene podružnične šole obiskuje 573 učencev).

Največja osnovna šola brez podružnic pa je ljubljanska osnovna šola Vič, ki jo obiskuje 850 učencev. Status najmanjše šole pa pripada podružnični OŠ Osilnica, ki jo obiskujejo 3 učenci.

Slovenske srednje šole obiskuje 78.208 dijakov in vajencev, večina pa jih obiskuje gimnazije v večjih slovenskih mestih. Največ dijakov ima v letošnjem šolskem letu ljubljanska srednja zdravstvena šola s 1.014 dijaki. Najmanj dijakov, le 28, pa jih obiskuje srednjo šolo Kočevje.

Več kot petina osnovnošolcev upravičena do brezplačne malice
Po podatkih MIZŠ-ja je v šolskem letu 2012/13 v celoti brezplačno malico prejemalo 21,5 odstotka učencev, prijavljenih na malico. Od uveljavitve novega Zakona o šolski prehrani, ki je bil sprejet februarja 2013, pa je bilo do brezplačne malice upravičenih 56,7 odstotka učencev.

Subvencijo za kosilo pa je po uveljavitvi zakona o šolski prehrani prejemalo 9,6 odstotka učencev, prijavljenih na kosilo. Med dijaki je trenutno do brezplačne malice upravičenih 44,2 odstotka dijakov.

Skopi podatki MIZŠ-ja
Med težavami slovenskega šolskega sistema se večkrat omenja tudi neprimernost šolskih objektov za obiskovanje pouka. Zadnji tak primer je šola za otroke s posebnimi potrebami na Ptuju, ki je popolnoma dotrajana. Zaradi zapletov pri gradnji nove šole - starši so celo napovedovali protest - je posredovala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Na MIZŠ-ju smo želeli izvedeti, kolikšna je sicer povprečna starost slovenskih šol in koliko šol nujno potrebuje prenovo oz. izgradnjo novih enot ter koliko denarnih sredstev bi morali za to nameniti. Vendar so na ministrstvu razložili, da teh podatkov "ne zbirajo, saj je zagotavljanje prostorskih pogojev za primarno izobraževanje v primarni pristojnosti občin".

Zagotavljanje prostorskih pogojev za srednje šole je sicer v pristojnosti države. Vendar na ministrstvu prav tako nimajo podatkov, koliko so v povprečju stare srednje šole.

Koliko so stare šole, ki jih obiskujejo naši šolarji?
Za podatke o stanju in starosti slovenskih šol smo se obrnili na slovenske mestne in druge večje slovenske občine, kjer šole obiskuje največ učencev. Odgovore pa so nam posredovale le nekatere.

Iz slovenske prestolnice, kar nekako po pričakovanju, nismo dobili odgovorov na naša vprašanja. V drugem največjem slovenskem mestu Mariboru pa so nam razložili, da v njihovi občini deluje 20 osnovnih šol s tremi podružnicami. Objekti so v povprečju stari od 40 do 50 let, nekaj delov šol, kjer se izvaja pouk, pa tudi več kot sto let. Za naložbe in vzdrževanja bi po letošnji oceni morali nameniti 30,8 milijona evrov.

V Celju je povprečna starost zgradb osnovnih šol 47 let. Na celjski občini pravijo, da so v zadnjih letih načrtno zagotavljali sredstva tako za gradnjo nove šole (2008) kot za naložbeno vzdrževanje šol. Za nujno potrebno pa ocenjujejo 2. fazo prenove OŠ Lava, ki naj bi skupaj z nekaterimi drugimi šolskimi prenovami in izgradnjami telovadnic stala okoli 5 milijonov evrov.

V gorenjski prestolnici Kranju ocenjujejo, da je povprečna starost zgradb osnovnih šol 35 let, ki so potrebne naložbenih vzdrževanj v vrednosti 4 milijone evrov.

Podobno starost kot v Kranju imajo šolski objekti v Murski Soboti, saj njihovo povprečno starost prav tako ocenjujejo na 35 let. Velenjske šolske zgradbe so nekoliko starejše. Povprečna starost tamkajšnjih osnovnih in srednjih šol je štirideset let. Za redne obnove pa vsako leto namenijo več kot 300 tisoč evrov.

Obsežne naložbe v Novi Gorici
Na novogoriški občini pravijo, da pravkar poteka 3. faza obnove in dozidave OŠ Frana Erjavca v Novi Gorici, ki je ocenjena na približno 1,7 milijona evrov. Spomladi pa so končali prenovo podružnične šole Milojke Štrukelj Ledine, kar je stalo 3,9 milijona evrov.

Stavbe nekaterih šol v novomeški občini so bile denimo zgrajene tudi pred več kot stoletjem in pozneje prenovljene, druge pa so novejšega datuma. Za različne projekte prenove novomeških šol pa naj bi v prihodnje namenili 6,6 milijona evrov.

Tudi na Ptuju imajo šolarji pouk v šolskih zgradbah, ki so dosegle častitljivo starost, saj so kar štiri od šestih osnovnih šol starejše od sto let. Najbolj kritične razmere so v OŠ Ljudevita Pivka za otroke s posebnimi potrebami. Predvidena je izgradnja novega objekta do leta 2016, kar naj bi zneslo okoli 4,6 milijona evrov. Za energetsko sanacijo pa sta predvideni OŠ Breg in OŠ Olga Meglič.

Več kot 200 let stara šolska zgradba v Kamniku
Morda najstarejša šolska zgradba v Sloveniji je starejši del OŠ 27. julija v Kamniku, ki bo kmalu praznovala 200. obletnico, saj prvi zapis o starem delu stavbe sega v leto 1816. Sicer pa je bila ena največjih naložb v kamniški občini v zadnjih letih rekonstrukcija in dograditev OŠ Toma Brejca, ki je bila prvotno grajena v letih 1939–1943.

V postojnski občini najstarejša osnovna šola datira v leto 1890, vendar je dobila prizidek leta 2000, telovadnico pa že dve leti prej. Starejšega datuma je večina podružničnih šol, saj so bile zgrajene pred drugo svetovno vojno.

Nujno prenovo oz. izgradnjo novega objekta potrebuje le podružnična šola v Planini, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih dveh letih. Postojnska občina pa naj bi za ta projekt namenila 1,2 milijona evrov.

V brežiški občini imajo prav tako kar nekaj šol, katerih starejši deli so bili zgrajeni pred več kot 100 leti. Nujno prenovo in dograditev potrebujejo tri osnovne šole, za izvedbo investicij pa naj bi bilo treba zagotoviti okoli 12 milijonov evrov.

Največ šol potrebuje energetsko sanacijo
V škofjeloški občini je najstarejša OŠ Škofja Loka-Mesto, ki je stara 80 let, obnovljena pa je bila v letih 1984-86. Drugi šolski objekti pa so stari od nekaj več kot 50 do 30 let, večina objektov naj bi bila v dobrem stanju, potrebna je le energetska sanacija.

Na Jesenicah menijo, da je nujno potrebna ureditev vseh toplotnih postaj na osnovnih šolah, kar naj bi zneslo okoli četrt milijona evrov. Celovite rekonstrukcije je potrebna le srednja šola Jesenice, ki je bila zgrajena leta 1949 za izvedbo izobraževanj za tehniške poklice za potrebe Železarne Jesenice.

Na Ravnah je trenutno prenove deležna OŠ Prežihovega Voranca, ki je bila zgrajena 1966. V črnomeljski občini je povprečna starost šestih osnovnih in srednje šole dobrih 50 let. Na obnovo starih šolskih delov čakajo štiri šole.

Obnove potrebnih šest šolskih stavb
V Kočevju, kjer je letos junija pogorela OŠ Stara Cerkev, šolsko dejavnost izvajajo v različnih stavbah, ki so stare od 46 do 120 let ali pa so deli šole stari celo 170 let. Vsaj 6 stavb pa bo treba obnoviti.

Trboveljske šole, dva objekta sta stara 120 oz. 112 let, pa so v glavnem potrebne energetske sanacije.