Predlog, ki ga je v parlamentarni postopek ob koncu septembra vložila skupina poslancev, je namenjen predvsem popravi sprememb, ki jih je leta 2013 uvedla pokojninska reforma in po katerih se zavarovancem doba, ki so jo pridobili s prostovoljnim vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred letom 2013, ni več štela enako kot pred reformo. Predlagatelji so ob tem poudarili, da želijo ljudem, ki so prostovoljno vstopili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, povrniti zaupanje v pokojninski sistem in tudi pravno državo.

A prvotni predlog je bil glede na včeraj sprejetega bistveno bolj velikopotezen tudi na področju pregona kršiteljev temeljnih pravic delavcev. Tako je prvotni predlog, ki so ga podpisani poslanci v parlamentarni postopek vložili septembra, vseboval tudi člen o predizpolnjenem obračunu prispevkov za socialno varnost. Ta je določal, da bi moral zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po uradni dolžnosti finančni upravi posredovati predizpolnjen obračun prispevkov, če delodajalec tega ne stori sam.

Osnova za obračun bi bila povprečna plača
Osnova za tako obračunan prispevek pa bi bila povprečna plača v Sloveniji. Člen je vseboval tudi določbo, da bi tak obračun, če delodajalec ne predloži obračuna davčnega odtegljaja v treh mesecih od dneva, ko bi moral izplačati plačo, lahko takoj postal predmet izvršbe. Predlog pa je pristojnemu ministrstvu nalagal tudi pripravo podzakonskih aktov za podrobnejši način posredovanja takega obračuna in za obveščanje delavcev o tem, da jim delodajalec ni plačal prispevkov.

V praksi bi to pomenilo, da bi bili delodajalci, ki ne oddajajo REK-obrazcev oziroma svojim delavcem ne plačujejo prispevkov, po uradni dolžnosti podvrženi izvršbi, delavci pa bi imeli boljše izhodiščne možnosti za poplačilo neplačanih prispevkov. Da je neplačevanje prispevkov pereča težava, smo poročali že pred letom, tako leta 2015 več kot 4.000 delodajalcev ni oddalo REK-obrazcev za skupno 12 tisoč delavcev, pri čemer je bila polovica teh delodajalcev samostojnih podjetnikov brez zaposlenih. Da je neplačevanje plač in prispevkov najbolj pereča težava na področju pravic delavcev, pa vsako leto izpostavljajo tudi na inšpektoratu za delo.

Vlada: Cilj doseči brez posegov v druge sisteme
Predlog, po katerem bi neplačevanje prispevkov po uradni dolžnosti postalo predmet izterjave, pa je kmalu po prvi obravnavi naletel na zadržke. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da bi bilo treba tak predlog ustrezno popraviti glede na zakon o davčnem postopku, predlagala pa je tudi natančnejšo opredelitev sestavljanja poračuna in vloge finančne uprave v izterjavi. Bistveno obsežnejša pa je bila kritika vlade. Vlada je tako ugotovila, da tak predlog posega tudi v druga pravna področja, zato "bi bilo treba razmisliti o ustreznosti predloga tudi z vidika posega v druge sisteme in v zakonodajnem postopku pripraviti ustrezne amandmaje, ki bodo omogočili dosego cilja predlagatelja ob hkrati čim manjšem posegu v druge sisteme".

Rezultat teh pomislekov je bila priprava amandmaja, ki je prvotni predlog o izterjavi neplačanih prispevkov na podlagi obračuna od povprečne plače v celoti spremenil. Amandma so teden dni pred obravnavo na odboru sicer vložili predlagatelji sami. Po sprejetju amandmaja tako predlagani zakon vsebuje zgolj člen, po katerem bo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavce obvestil o neplačanem prispevku. Obvestilo pa bo vsebovalo tudi poziv delodajalcu, da mora izplačati plačo in poravnati prispevke.

Namesto izvršbe zdaj zgolj globe
Spremenjeni člen pa vsebuje tudi globe za delodajalce neplačnike in s tem povezane prekrške. Tako bo finančna uprava delodajalcem, ki niso predložili REK-obrazca, ker niso izplačali plače, izrekla globo od 3.000 do 20.000 evrov. Manjši delodajalec oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pa se kanuje z globo od 1.500 do 8.000 evrov. Za delodajalce posameznike so predvidene globe med 450 in 1.200 evri, za odgovorno osebo delodajalca pa globa od 450 do 2.000 evrov. Med argumenti vlade za globe namesto izvršbe je tudi argument, da bi obračun od povprečne plače odpiral vrata zlorabam v primerih, ko bi delavec prejemal višjo plačo od povprečne in bi se z delavcem lahko dogovoril za plačilo razlike v gotovini.

Na razpravi na parlamentarnem odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide je predstavnik ministrstva za finance Tilen Božič poudaril, da je prav obveščenost delavca o tem, da prispevki niso plačani, lahko prvi korak k učinkovitemu pregonu kršilcev predpisov. Medtem pa je predstavnik ministrstva za delo Peter Pogačar izpostavil, da je temeljno vprašanje zaščita delavca pred tem, da zaradi plačilne nediscipline delodajalca trpi njegova pokojninska doba. Pogačar je poudaril, da na ministrstvu niso naklonjeni temu, da je dokazno breme za dokazilo pokojninske dobe na delavcu.

Amandma, ki je prvotni predlog izvršbe neplačnikov zreduciral na globe, je bil na pristojnem odboru sprejet s 13 glasovi za in enim glasom proti, pri čemer je proti glasoval zgolj poslanec Levice. V obravnavi predlaganega zakona na seji državnega zbora je sicer še mogoča sprememba tega člena, a glede na mnenje vlade in glasovanje na pristojnem odboru je odprto vprašanje obstoja politične volje za vrnitev izvršbe.