Šest let pozneje na tisoče opeharjenih delavcev še vedno trka na vrata institucij, nepošteni delodajalci pa se kaznim uspešno izmikajo. Razsežnost sistemskega problema pa je precej večja od interpretacije 196. člena kazenskega zakonika.

12.000 zaposlenih brez prispevkov in le 334 obsodb
V teh šestih letih se je sicer pregon kaznivih dejanj znatno povečal, saj je še leta 2010 državno tožilstvo prejelo 370 ovadb in vložilo 54 obtožnih aktov. Leta 2015 pa so na tožilstvu prejeli 1.349 ovadb in vložili 568 obtožnih aktov, pri čemer je bilo izrečenih 388 sodb, od tega 334 obsodilnih, so nam sporočili z urada generalnega državnega tožilca, kjer poudarjajo, da že od leta 2009 podrobno spremljajo področje pravic delavcev, od leta 2012 pa je to področje s sprejetjem politike pregona postalo tudi eno izmed prednostno obravnavanih, ki jih obravnava stalna delovna skupina specializiranih tožilcev

Kljub temu pa več kot polovica ovadb svojo pot konča zavrženih, na kar opozarja tudi inšpektorat za delo, kjer v letnem poročilu izpostavljajo, da zaradi pomanjkljive komunikacije s tožilstvom le občasno izvedo, kaj se zgodi s podano ovadbo, pa še te so po navadi zavržene, zato se na inšpektoratu sprašujejo, ali ima sploh smisel zbirati dokazila za ovadbe.

Da je neplačevanje prispevkov za socialno varnost velika težava, nazorno kažejo tudi podatki finančne uprave (Furs). Leta 2014 delodajalci niso plačali prispevkov za več kot 15.000 zaposlenih, decembra lani pa 4.355 delodajalcev ni oddalo zahtevanega obračuna davkov in prispevkov (gre za obveznost oddaje obrazca REK-1) za okoli 12.000 zaposlenih. Vendar, opozarjajo na Fursu, 2.650 teh delodajalcev zaposluje le enega delavca - najpogosteje je to le lastnik podjetja.

Sicer pa je Furs leta 2015 v 1.116 nadzorih odmeril za skoraj 12,5 milijona evrov dodatnih davkov. Letos pa je bilo do 31. maja zaradi prekrškov, povezanih z neoddajo REK-a in neplačila, izrečenih 839 glob v skupnem znesku dobrih 649.000 evrov.

Brez direktnega naklepa ni kazni
Kako je mogoče, da nekdo ne plačuje prispevkov in ostaja nekaznovan? Razlog je v interpretaciji 196. člena kazenskega zakonika, kjer v uradu generalnega državnega tožilstva izpostavljajo, da dikcija "vedoma ne ravna po predpisih" predpostavlja na eni strani zavest o protipravnosti ravnanja (direktni naklep) in tudi možnost ravnanja v skladu s predpisi.

Če podjetje nima denarja za izplačilo plač s prispevki, ne gre več za kaznivo dejanje, pač pa zgolj za neizpolnitev delovnopravnih obveznosti, še dodajajo na uradu in poudarjajo, da se je to stališče izoblikovalo tudi v sodni praksi.

"Tožilci so pri odločitvah avtonomni"
Manj konkreten odgovor pa smo dobili na vprašanje, kakšno stališče imajo na tožilstvu glede odgovorov ovadenih, ki se sklicujejo na to, da so del plače delavcu plačali v gotovini, in ali menijo, da bi tožilec o takšnem odgovoru moral obvestiti finančno upravo. Iz urada so nam namreč sporočili, da "državnega tožilca ni mogoče vnaprej zavezati ali od njega zahtevati, da v primeru ovadb z določenega področja brez izjeme vztraja pri kazenskem pregonu". Zakon namreč nalaga, da so tožilci pri odločitvah v konkretnih primerih avtonomni in v njihovo delo ni dovoljeno posegati. Je pa tožilec svojo odločitev dolžen ustrezno obrazložiti in utemeljiti.

Sicer pa so v uradu generalnega državnega tožilca še zapisali, da tožilci s svojim delom zasledujejo in varujejo cilj socialne varnosti, ki bi odražala dohodkovno predvidljivost, dostojanstvo in eksistenco delavca. Obenem pa opozarjajo, da kazenski pregon ni edina možnost, ki jo ima družba na voljo pri zoperstavljanju kršitvam pravic delavcev, ki so, tako urad generalnega državnega tožilca, kompleksen socialni, ekonomski in pravni problem, ki ga ni mogoče izkoreniniti zgolj s kazenskim pregonom.

Veliko jih gre hitro nazaj na stara pota
Preverjali smo učinkovitost pregona tudi pri drugih organih, saj gre za kršitve, ki se pojavljajo v tisočih primerih. Na sedežu davkarije so nam pojasnili, da že od junija 2010 potekajo ciljani nadzori plačevanja prispevkov za socialno varnost pri zavezancih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo REK-a (kjer so bili obračuni predloženi, ne pa tudi plačani, so šli v izterjavo), pri katerih zaznavajo navidezne zaposlitve (delavci zanje delajo in prejemajo plačo od njih, formalno pa so zaposleni drugje, kjer jim tudi obračunavajo plače in davke) ter pri zavezancih, pri katerih so zaznali nepravilnosti pri izplačilu plač.

Po njihovih besedah pri nadzoru plačevanja prispevkov za socialno varnost ugotavljajo, da zavezanci, ki obračunov niso oddali, plače delavcem izplačujejo v gotovini ali na njihove transakcijske račune, pri čemer tudi prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine niso bili plačani.

Birokratski pingpong
Tu veliko vlogo igra tudi birokratski pingpong. Če delodajalec izjavi, da plač delavcem dejansko ni izplačal, potem mu ni treba predložiti REK-a, posledično pa ne obstaja tudi obveznost plačila prispevkov. Takšne delodajalce nato prevzame inšpektorat za delo, ker kršijo zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da mora delodajalec plačo izplačati mesečno najpozneje do 18. v mesecu za pretekli mesec.

Če Furs ugotovi, da so plače vseeno bile plačane, ni pa bil podan obračun prispevkov, jih mora delodajalec pozneje plačati po odločbi finančne uprave. Težava pri tem je, ker lahko Furs vse te stvari nadzira in sankcionira samo za nazaj, zato je po njihovih besedah veliko odvisno tudi od hitre prijave delavca.

"V postopkih nadzorov ugotavljamo, da zgolj z opravljanjem davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoče zajeziti nepredlaganja obrazcev REK-1 in s tem posledično neplačevanja prispevkov za socialno varnost," so zapisali. Kljub nadzorom, ugotovljenim kršitvam ter zahtevam po plačilu prispevkov pa marsikateri neplačnik svoje početje, se pravi, da ne oddaja obrazca REK-1, z neobračunom in neplačilom prispevkov nadaljuje, dodajajo na Fursu.

"Poleg 'povratnikov' pa se vedno znova pojavijo nove družbe in samostojni podjetniki, ki ne predlagajo obrazcev REK, pa imajo zaposlene, z razlogom, da predložitev obrazcev REK zahteva tudi plačilo prispevkov, za kar pa zaradi slabe likvidnosti nimajo dovolj sredstev," so pojasnili.

Nizke kazni in počasna izterjava
Privlačnost povratništva bi verjetno lahko znale pojasniti kazni in uspešnost izterjevanja dolgov. Samostojnim podjetnikom je bila po podatkih Fursa do 31. 5. 2016 največkrat izrečena globa 800 evrov, podjetjem, ki se lahko uvrstijo med srednja ali velika, pa globa 1.200 oz. 3.200 evrov.

Dolg fizičnih in pravnih oseb, ki so Fursu dolgovale več kot 5.000 evrov, pa je 25. maja letos še vedno znašal 987,6 milijona evrov (20,2 milijona evrov manj, kot je ta dolg znašal 25. 8. 2015). Kar 51,8 odstotka vseh teh dolžnikov je v insolventnih postopkih, zaradi česar izvršba ni dovoljena, delež pa se veča, saj čedalje več predlogov za stečaj vlaga Furs sam. V letu 2015 je to storil 178-krat, letos v prvih treh mesecih pa že 87-krat. "Velik delež dolga je v postopkih izvršbe iz naslova nepremičnin, ki ga vodijo sodišča in traja dalj časa," so pojasnili.

Furs sicer lahko poslovnemu subjektu izreče tudi prepoved opravljanja dejavnosti ali zapečati poslovne prostore, "ki je eden od strožjih ukrepov, kar pomeni, da ga uporabljamo le, ko je to treba zaradi preprečitve nadaljnjih kršitev ali odprave nepravilnosti".

Prijavite lahko tudi sami
Hkrati so opozorili, da ima po zakonu vsak delavec od Fursa pravico zahtevati, da mu ta razkrije, koliko ima plačanih prispevkov za socialno varnost, ki jih je zanj plačal, oziroma jih je dolžen plačati, njegov delodajalec ali druga oseba. Poleg tega Furs delavcem nudi še 24-urno brezplačno telefonsko linijo (080 11 22) in elektronski naslov (prijave.fu@gov.si), kamor lahko posamezniki povsem anonimno in zaupno posredujejo kakršne koli informacije v zvezi s kršitvami davčne in carinske zakonodaje, še posebej, če imajo z njimi konkretne izkušnje.

Poleg tega nas je zanimalo tudi, kako je mogoče, da nekdo na sodišču v svoj zagovor uporabi dejstvo, da prispevkov ni plačal, ker je pač izplačeval plače v gotovini, in se nič ne zgodi. Se pravi, zanimalo nas je, kako to, da sodišča ne obveščajo Fursa po nekem avtomatizmu. Očitno je to pravzaprav zelo lahko mogoče: "V primerih, ko sodišče ugotovi, da je delojemalec upravičen do plačila za opravljeno delo ali pa prejemek prekvalificira v drug, zakonsko pravilno opredeljen dohodek (npr. študentsko delo v delovno razmerje), je delodajalcu s sodno odločbo naloženo tudi plačilo pripadajočih davkov in prispevkov." Torej, delavec mora najprej dobiti tožbo, šele potem je delodajalcu naloženo plačilo obveznosti.

ZZZS: Odjava za nazaj ni nezakonita
Med kršitve pravic delavcev, kot jih opredeljuje 196. člen kazenskega zakonika pa poleg neplačanih prispevkov sodijo vsa ravnanja, ki niso skladna s predpisi o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in tako zavestno prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada. Med tovrstne kršitelje sodijo torej tudi tisti delodajalci, ki delavcu v času bolniške odpovedo delovno razmerje s ponarejenim podpisom na sporazumni prekinitvi delovnega razmerja.

Kot so na Svetovalnici za migrante že večkrat opozorili, je ponarejanje podpisov na sporazumni prekinitvi delovnega razmerja vse prej kot nevsakdanji incident. Tak delavec je tako sredi bolniške ostal brez zdravstvenega zavarovanja. Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa je tudi aktualna praksa odjavljanja zavarovancev za nazaj, kar je kot problematično izpostavil tudi inšpektorat za delo v svojem letnem poročilu.

Ne moremo preverjati zakonitosti odjave
Na ZZZS-ju so na naša vprašanja glede odjave zavarovancev za nazaj odgovorili, da zakonske določbe, ki bi to preprečevala, ni. Tudi zamuda roka za odjavo ni določena kot prekršek, še pojasnjujejo na ZZZS-ju in dodajajo, da gre za prekršek po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Prav tako na ZZZS-ju izpostavljajo, da ne morejo preverjati zakonitosti prenehanja delovnega razmerja, to namreč ugotavlja inšpektorat za delo, sodišče ali policija. Za nezakonito odpoved pa je določeno tudi sodno varstvo.

Podlaga za urejeno zdravstveno zavarovanje je v primeru delovnega razmerja veljavna pogodba o zaposlitvi, če so podana dokazila, da je prenehala veljati, se lahko odjava izvede tudi za več mesecev nazaj, pri čemer zakonitosti odjave, ponovimo, zavod ne preverja. Ob tem na zavodu tudi niso ugotovili morebitnih neupravičenih odjav s strani njihovih uslužbencev, ki kot poudarjajo na zavodu, letno uredijo več kot 1,5 milijona prijav in odjav.

Odjavljeni, a obveščeni
Sicer pa na zavodu pojasnjujejo, da so odjave za nazaj pogosto posledica prenosa delavcev zaradi statusnih sprememb v podjetju ali pa čakanja bodočega upokojenca ali prejemnika nadomestila za brezposelnost na odločbo. Zavod ob tem navaja, da ZZZS pošlje poziv vsakemu državljanu, ki 20 dni nima urejenega zavarovanja, s čimer je vsak delavec obveščen o morebitnih odjavah. Status zdravstvenega zavarovanja pa lahko vsakdo preveri tudi prek njihove spletne strani ali SMS-sporočila.

Na zavodu ne vedo, kolikim so zavrnili oglas
Velikokrat se pojavi tudi vprašanje, zakaj lahko delodajalci, ki sistematično kršijo pravice delavcev, vedno znova brez težav na zavodu za zaposlovanje objavljajo zaposlitvene oglase in ljudi izkoriščajo naprej.

Na zavodu za zaposlovanje so odgovorili, da njihovi zaposleni pred objavo zaposlitvene ponudbe najprej preverijo vse razpoložljive podatke o delodajalcu, in sicer prek interne aplikacije zavoda, ki vsebuje vse podatke o preteklem sodelovanju, prek javno dostopnih baz Ajpesa, portala Bizi.si, Fursa …, pregledajo pa tudi evidenco delodajalcev z negativnimi referencami.

To so delodajalci, pri katerih je bodisi delovni inšpektorat pravnomočno ugotovil kršitve delovnopravne zakonodaje bodisi jim je Furs izrekel pravnomočne kazni zaradi kršitve zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Takim podjetjem ali posameznikom lahko zavod za zaposlovanje šest mesecev po prejemu ustreznega podatka od inšpektorata za delo, oz. v naslednjem mesecu po plačilu davčnega dolga Fursu, ni dolžen posredovati kandidatov ali objavljati delovnega mesta. Ker so v svoji aplikaciji šele pred kratkim vzpostavili možnost spremljanja zavrnjenih objav, bodo te podatke imeli šele v prihodnje.