Spomnimo na žalitve premiera, ki sta jih bili leta 2016 deležni novinarki Televizije Slovenija Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek, spomnimo na denimo Dnevnikov intervju iz leta 2008, ki je zaslovel po premierjevih ponavljajočih se besedah in sloni letijo po zraku, lani maja smo slišali tudi basen o žabah, ki se kuhajo v mlačni vodi ali povedano drugače vojno napoved medijem. Predsednica Društva novinarjev Slovenije in dolgoletna novinarka časopisa Večer Petra Lesjak Tušek v tem prepozna poskus utišanja: "Dejansko gre za poskus utišati kritične glasove, ki so za neko demokratično družbo ključnega pomena in zato, da se nekako ta vladna resnica, ki je edina zveličavna, prikazuje tudi kot edina možna resnica." Podrobneje pa v novi epizodi podkasta Na pravi strani, ki je že v aplikacijah za podkaste.

V zraku so spremembe medijske zakonodaje, pravi, finančno izčrpavanje STA, spodkopavanje uredniške in finančne neodvisnosti javne RTV in dnevni napadi na posamezne novinarke in novinarje. Na to opozarjajo tudi drugi, med njimi univerzitetni profesor novinarstva Marko Milosavljevič, ki področje dobro pozna in ga analitično spremlja že vrsto let. Slovenija se zgleduje po Madžarski in Srbiji, pravi: "Očitno Slovenija in vlada želita iti po poti svojega velikega vzornika, velikega vodje Viktorja Orbana iz Madžarske, pa delno tudi po poti drugega predsednika vlade, ki je v tesni navezi s premierjem, to je seveda srbski predsednik Aleksander Vučić, ki je v Srbiji vzpostavil enostrankarski siStem in seveda tudi na neki način enostrankarski medijski sistem."

Pravnica in odvetnica, nekoč tudi sama uspešna novinarka in televizijska voditeljica Nataša Pirc Musar vidi ustrahovanje kot obliko strategije v ozadju: "Bolj ko pritiskaš na nekoga, bolj upaš, da bo ta nekdo utihnil, jaz rečem, da se določenim posameznikom skuša natakniti nagobčnik, tudi novinarjem."

Glede svobode medijev v Sloveniji se tudi v tujini vrstijo kritična opažanja. Najodmevnejše je bilo kritično poročanje vplivnega bruseljskega spletnega medija Politico.

Naš predsednik vlade je novinarko Politica Lili Bayer obtožil, da laže. V Evropski uniji so napad nemudoma in ostro obsodili. Novinarki pa so v bran stopili številni kolegi, ugledni svetovni mediji in ustanove. To dogajanje je v tujini zelo odmevalo, pove Petra Lesjak Tušek in doda, da še ne pomnimo obdobja, da bi se toliko novinarjev ukvarjalo s Slovenijo do te mere, da bi toliko medijev poročalo o tej problematiki. "Slovenija je na radarju in pod drobnogledom Evropske unije."

Tukaj so še številni drugi kritični članki, ki so se pojavili v mednarodnih medijih, nazadnje odmeven prispevek nemške javne televizije ARD. Novinar ARD Nikolaus Neumaier se je v Sobotnem dnevnikovem izboru na Televiziji Slovenija (3. aprila) čudil: "Sprašujemo se, ali gre za novega Orbana. Šokirani smo, ko beremo zapise na Twitterju. To, da se premier bojuje z novinarji, je nekaj novega. Tega v Nemčiji ne poznamo."

Premierjev odziv na prispevek ugledne nemške javne televizije je povzročil nov mednarodni medijski škandal. Zaradi povzetka premierjevega tvita, usmerjenega v ARD, je državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič napadel Delovega dopisnika iz Bruslja Petra Žerjaviča in mu grozil, Žerjavič pa je vse skupaj komentiral takole: "To je eden v nizu takšnih komentarjev, ko si človek težko kaj pametnega misli. Tudi tiste besede, tisti tvit, govorijo same zase o gospodu, ki ga je zapisal. Zaradi tega se ne čutim žrtev, ampak seveda takšni nastopi samo potrjujejo vse, kar številni v Sloveniji in svetu očitajo delovanju vlade Janeza Janše na področju medijske svobode, medijskega pluralizma. Da je to brutalno obračunavanje s časnikarji, ne samo slovenskimi, ampak tudi tujimi, in politiki, ne samo slovenskimi, ampak tudi tujimi strokovnjaki, neki modus operandi."

Ustavni sodnik, predsednik Računskega sodišča, ugledna kuharska mojstrica … Kdo bo naslednji?

V Evropskem parlamentu nas postavljajo ob bok Poljski in Madžarski. Tuji mediji poročajo o destabilizaciji slovenskih medijev po madžarskem modelu. Petra Lesjak Tušek vidi možno navezavo s srbskim Vučićem: "Ustvarja se neki vzporedni prostor, ki medije dojema kot podaljšane roke oblasti oziroma kot sredstva za to, da se uresničuje politika in da se tudi neka ideologija, ki je, žal, polna sovražnosti, izključevanja, nasprotovanja, nestrpnosti, vse to, kar smo poskušali v zadnjih letih problematizirati, tudi v medijih, se pa zdaj nenadoma postavlja kot težnja, kot smer, v katero naj bi Slovenija šla. To pa ne more biti sprejemljivo, ne samo za medijski prostor, ampak za celo družbo."

Po kakšnem principu delujejo orkestrirani napadi provladnih medijev in kakšni so ti prijemi pritiskov na medije? Nataša Pirc Musar je konkretna: "Kako SDS gradi svoj medijski imperij, opazujemo že kar nekaj časa. To ni samo Nova24, to so lokalni spletni portali, ki potem citirajo drug drugega. Že tako je klasična praksa, da v razmiku nekaj minut isti članek z isto vsebino vidiš tako na strankarskem mediju Demokracija, na Nova24, mogoče še kakšna Domovina objavi in potem seveda ti lokalni sateliti." Bolj vprašljivo se ji zdi tudi to, da na neki način pritiski somišljenikov te stranke na družbenih omrežjih kažejo na neko orkestriranost, saj je portal Podčrto naredil natančno analizo o tem, kako se – Nataša Pirc Musar jih imenuje − anonimni troli hitro oglašajo, ko je treba določene posameznike v družbi, ki ne razmišljajo tako, kot bi vladajoči želeli, utišati, na neki način diskreditirati in to se na družbenih omrežjih, predvsem na Twitterju, dogaja dnevno.

Tudi Marko Milosavljevič je neposreden: "Namen je preprosto utišati ljudi. Prvič je to lahko neki ustavni sodnik, drugič je to lahko predsednik Računskega sodišča, tretjič je lahko to ugledna kuharska mojstrica, četrtič je to lahko pesnik, petič je to lahko igralec, šestič je to lahko športnik, zdravnik …"

Po STA … RTV Slovenija?

Pritiski na medije so obstajali že prej, a, kot pravijo sogovorniki v tretji epizodi podkasta Na pravi strani, so se taktike v preteklem letu spremenile, napadi pa okrepili, prepoznamo lahko povsem t. i. trumpistične metode. Petra Lesjak Tušek prepozna več strateškosti v prijemih: "V zadnjem obdobju postaja eden najakutnejših problemov prekinjeno financiranje STA in po mojem doslej eno najresnejših ogrožanj obstoja tako pomembnega medija za slovenski medijski prostor. Ne pretiravam, če rečem, da je naslednja na vrsti zagotovo RTV, glede na to, da lahko pričakujemo tudi novo medijsko zakonodajo in zagotovo nadaljnje tendence pritiskov in poskusov, da se obvladuje ključni javni servis, ki si ga ta vlada oz. konkretno premier predstavlja kot orodje v rokah oblasti."

Delo znotraj STA ta hip ni rožnato. Novinar Mihael Šuštaršič pravi, da s kolegi samo čakajo, da preprosto ugasnejo: "Veste, položaj je že zelo resen, smo kar precej letargični, vdani v usodo, pripravljamo se na neki stečaj po nesreči, ko bomo pač samo ugasnili, pa se bomo znašli na zavodu. Če bi res bilo to podjetje, ki dela slabo, ki ne ustvarja dobička na trgu, da je polno nekih mahinacij, kar nam očitajo, ne bi rekel ničesar."

Vendar je STA podjetje, ki posluje dobro. Predsednik vlade pa je STA označil za ventilator lažnih novic, ko so objavili novico o dvigu plač ministrov. Zakaj? Mihael Šuštaršič ponuja takšen odgovor: "Namen tega je zasejati dvom o tem, da zastonj ti pa že niso rekli, da si nekredibilen, zagotovo si jih s čim razjezil. Gremo v smeri, ko pijanec pretepa svojo ženo in otroke in se vedno najde nekdo, ki reče: 'Jah, zakaj pa ni bila tiho, zakaj ga je pa izzivala'?"
V ozadju je želja vlade po diskreditaciji novinarstva. Mihael Šuštaršič pravi, da je na vprašanje, kaj dela, raje kar tiho: "Sem imel že nekaj čudnih odzivov čisto običajnih ljudi: 'Ah, novinarček, kaj pa tako jezite Janšo, bogega reveža'? Imam res slab občutek že glede tega, da si upam povedati, kaj delam v življenju, pa čeprav ne delam ničesar narobe, ne kradem, plačujem davke, sem zgleden državljan, samo upam si kdaj komu kaj reči: 'A se ti zdi tole v redu, ali lahko tole razložite'? Niti ne rečem osebno, sprašujem, če mene zanima, najbrž zanima še koga − tako jaz vidim sebe kot agencijskega novinarja, da poskušam razložiti nekatere ukrepe, ampak dobivaM nazaj v bistvu posmeh in napade."

Vsi ti posmehi in napadi znajo biti utrujajoči, nadaljuje: "Vojna proti medijem je vojna izčrpavanja, kdo bo dlje zdržal, to lahko zelo nazorno vidite na primeru STA, koliko časa bo STA še zdržala brez plačila države za javno službo, ki je eden najpomembnejših dohodkov STA. Pa ne zato, ker je STA tako zelo nesposobna, ampak ker tako pravi zakon, ki ga je sprejel državni zbor."

Vdanost v usodo nikakor ni dobra, zato Nataša Pirc Musar apelira na vse njene nekdanje novinarske kolege: "Prav oni so tisti, ki morajo biti prvi branik pravice do svobode izražanja. To je vaše poslanstvo. Ne pozabite na to! Vem, da je težko, ampak je treba te pritiske zdržati in profesionalno opravljati svoje delo naprej. To je edino, kar nam ostane."

In še misel novinarja Dnevnika Ervina Hladnika Milharčiča iz prve epizode podkasta Na pravi strani: "Če vse skupaj sešteješ, ugotoviš, da je pod resnim pritiskom pravica do svobodnega življenja."