V sindikatu Fides so že pred sprejetjem samega zakona o zdravstveni dejavnosti v sredo v DZ-ju napovedali uporabo vseh pravnih sredstev, da "škodljivi" členi novele zakona o zdravstveni dejavnosti ne bodo začeli veljati. Pričakujejo, da bo svojo vlogo varuha ustavnosti opravil tudi državni svet in na zakon podal veto.

"To je dolga zgodba, ki se je vlekla praktično od preteklega leta do danes. Veste, da je bila stroka proti, tudi pravna služba državnega zbora je zakon ocenila za neprimernega, pa se je vseeno koalicija odločila, da zakon potrdi. Zakon bo šel skozi državni svet, tam pričakujemo veto," je bil v izjavi za javnost v uvodu neposreden predsednik sindikata Fides Damjan Polh.

Sorodna novica Kako bo prenova zakona o zdravstveni dejavnosti razmejila delo v javnem in zasebnem zdravstvu?

Zakon prinaša nepremišljene posege v svobodo zdravniškega dela in ima celo vrsto ustavno spornih členov, so prepričani v sindikatu. Podpredsednik Fidesa Bojan Kostić je nadaljeval z besedami, da so se odločili vložiti zahtevo za oceno ustavnosti zakona. "Posebej glede na člene zakona, ki so škodljivi in katerih škodljivost se bo pač izkazala čez eno leto, ker obstaja obdobje, čas do uveljavitve, se pravi do implementacije zakona. To pomeni, da bodo škodljive posledice tega zakona vidne čez eno leto in pacienti ne bodo takoj občutili posledic tega zakona," je povedal Kostić.

"Že ministrica je rekla, da bo zakon zanihal zdravstveni sistem in vse to pričakujemo nekje v prihodnjem letu, skratka, z vsem tem se bo najverjetneje ukvarjala še prihodnja vlada," pa je poudaril Polh.

Najspornejši 37. člen

Najškodljivejši in ustavno sporni so po Kostićevih besedah členi zakona, ki se nanašajo na delovne pogoje zdravnikov in omejujejo njihovo delo v prostem času. "Se pravi, ko enkrat opravimo delo, ki ga moramo opraviti v javni službi – in to delo opravimo korektno in strokovno, pač pričakujemo, da imamo svobodo, da se odločimo, kam, kaj bomo dodatno naredili, če smo za to pač pripravljeni in sposobni," je povedal Kostić in dodal, da gre v prvi vrsti za 37. člen zakona, a tudi za marsikaterega drugega, za katerega ocenjujejo, da je ustavno sporen.

Napoved zahteve za ustavno presojo za ministrico ni presenečenje

Napoved Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, da bo vložil zahtevo za ustavno presojo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, za zdravstveno ministrico Valentino Prevolnik Rupel ni popolno presenečenje, je dejala pred začetkom seje strateškega sveta za zdravstvo, ob tem pa spomnila na ključne ukrepe novele.

Pojasnila je, da so med obravnavo novele v državnem zboru člene in njihove obrazložitve dopolnili na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Pripombe službe so skušali upoštevati v največji možni meri, da bi bili členi čim bolj skladni z zakonodajo in ustavo, je poudarila.

Prevolnik Rupel je poudarila, da novela prinaša večjo preglednost v zdravstvenem sistemu. Pomembna novost je po njenih besedah tudi povezovanje zavodov in zdravstvene regije, ki bodo olajšale tako poslovno in strokovno sodelovanje med zavodi.

Zakon vsem, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, prinaša obvezo vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo. To bo po besedah ministrice zagotovilo bolj enakomerno obremenitev zdravstvenih delavcev.

Na vprašanje, kam se bodo morali v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključevati konkretni zdravstveni delavci, denimo srednja medicinska sestra v družinski ambulanti ali diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti, je Prevolnik Rupel odgovorila, da bo to stvar stroke. To področje bo uredil pravilnik, je napovedala.

Brecelj: Zdravniki, ki delamo v javnem zdravstvu nimamo sindikata, ki bi zastopal naše interese

"Mislim, da zdravniki, ki delamo v javnem zdravstvu, nimamo sindikata, ki bi resno zastopal naše interese," je napoved Fidesa komentiral predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. Dodal je, da je bil pred leti član Fidesa, a je izstopil, ko je videl, "kaj sindikat počne".

Brecelj je izpostavil nujnost urejanja področja zdravstva. "Korupcija se bo odpravila z dobrim vodenjem, z dobro urejenostjo, s čistimi posli v zdravstvu, ne pa s policijo in sodstvom (...) Ne gre za rušenje zasebnega zdravstva, gre pa za rušenje ljudi v javnem in zasebnem zdravstvu, ki poslujejo z namenom lastnih zaslužkov in odiranjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pričakujem, da bo vlada šla, ne glede na upor, naprej," je poudaril.

Ob tem pojasnil, da nasprotuje določilu o neprofitnosti koncesionarjev, ki so ga v novelo vnesli koalicijski poslanci. "Meni se zdi, da so to dali notri brez veze," je dodal. Po njegovih besedah bi morali cene storitev spremljati na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in jih ob ugotovitvi, da so previsoke, znižati.

ZZZS podprl ključne usmeritve zakona

ZZZS je v okviru obravnave novele v mnenju, ki ga je 28. februarja sprejel upravni odbor, podprl ključne usmeritve, ki jih zasleduje novela in s katerimi naj bi se odpravile nekatere trenutne anomalije zdravstvenega sistema pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, so za STA sporočili z zavoda.

Med ključnimi usmeritvami na ZZZS-ju izpostavljajo doslednejše ločevanje javne zdravstvene službe in zasebne zdravstvene dejavnosti, razvoj mreže javne zdravstvene službe na podlagi meril ter v smeri specializacije in koncentracije izvajalcev zdravstvene dejavnosti, pa tudi merjenje efektivnih delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev ter njihovo nagrajevanje po obsegu in kakovosti opravljenega dela.

V ljubljanskem kliničnem centru so na vprašanje, ali razmišljajo o pozivu zdravstvenim ustanovam v regiji k vključitvi v neprekinjeno zdravstveno varstvo, odgovorili, da novele, dokler še ne velja, ne morejo komentirati.

So pa dodali, da bi tako kot druge zdravstvene ustanove, ki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, tudi sami potrebovali več izvajalcev zdravstvene nege, torej medicinskih sester.

Prepoved dela pri "čistih" zasebnikih

Poslanci DZ-ja so na izredni seji v sredo s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje javno zdravstvo od zasebnega. Zdravstvenim delavcem javnih zavodov je po sprejeti noveli zakona o zdravstveni dejavnosti z redkimi izjemi onemogočeno delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa bodo lahko delali pod strožjimi pogoji. Čisti zasebniki so v zdravstvu tisti zasebniki, ki ne opravljajo storitev v javni mreži zdravstva in torej nimajo koncesije.

V koaliciji poudarjajo, da novela prinaša nujno potrebno ureditev in razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter da gre za ključen korak zdravstvene reforme.

Novela zakona med drugim ureja tudi povezovanje javnih zdravstvenih zavodov, na novo določa vrste bolnišnic in širi obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo na vse zdravstvene delavce v javni mreži. Uvaja tudi obvezno merjenje dnevnih delovnih obremenitev zaposlenih v javni mreži, prav tako ustrezneje ureja podeljevanje koncesij. Vladi pa novela daje možnost, da začasno določi najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev.