Slavnostna govornica, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je dejala, da si je treba prizadevati za zajezitev kulture sovraštva, saj ta lahko privede do najhujšega nasilja in zla. Temeljna odgovornost vsakogar od nas je, da si vsak dan znova, na vseh področjih našega delovanja in življenja, prizadevamo k zajezitvi kulture sovraštva, "ki lahko, kot nas kljub tisočkrat ponovljenemu 'Nikoli več!' zgodovina žal uči vedno znova, privede do najhujšega nasilja in zla", je opozorila ministrica.

Poudarila je, da holokavsta zaradi odgovornosti do prejšnjih in do prihodnjih generacij ne smemo nikoli pozabiti. "In zlasti zaradi odgovornosti vsake generacije, da nikoli in nikdar ne dopusti ponovitve podobnega zla kjer koli na svetu," je dejala.

Spomnila je tudi na vojno v Ukrajini in poudarila, da sovraštvo, vojne in nasilje ne izbruhnejo sami od sebe. "Vsako sistematično nasilje je posledica daljšega zastrupljanja družbe s propagando, lažmi, lažnimi novicami, lažnimi in alternativnimi dejstvi in sovražnim, nespoštljivim govorom," je opozorila.

Zahvalila se je taboriščnicam in taboriščnikom. "Vaša boleča, trpeča in travmatična izkušnja v času najhujšega organiziranega nasilja predstavlja zgodovinsko dediščino slovenske družbe, ki je ne smemo in ne bomo nikoli pozabili, ne smemo in ne bomo nikoli zmanjševali, relativizirali, posploševali, kakor koli opravičevali, še najmanj pa zanikali," je dejala.

Ob tem je povedala, da je treba z ukrepi pripomoči k zajezitvi kulture sovraštva, predvsem pa počasi spremeniti miselnost, ki do te razširjenosti kulture sovraštva sploh pripelje. "In če je dobro uspelo premagati zlo večkrat v prejšnjem stoletju in že tolikokrat prej v zgodovini, ne smemo dvomiti, da dobro ne bo premagalo zla tudi tokrat," je še poudarila Švarc Pipan.

Križman: Preprečiti je treba izbris spomina

Predsednik ZZB-ja za vrednote NOB Slovenije Marjan Križman pa je poudaril, da se zavzemajo za zakon, ki bo preprečil sovražni govor, "saj se je žal v prejšnjem mandatu vlade sovražni govor prek medijev razširil na vse državljane in ta se je preselil tudi v šole in v vse pore našega življenja".

Dodal je, da želijo "preprečiti izbris spomina druge svetovne vojne, partizanskega boja, taboriščnikov in vsega drugega, za kar so ljudje pretrpeli in nekateri tudi pustili svoja življenja". Zato so po njegovih besedah proslave, kot je bila današnja, za spomin in opomin. "Kajti narod, ki zanika oziroma pozabi svojo zgodovino, se mu ta lahko kaj kmalu ponovi," je še poudaril.

Slovesnosti sta se med drugim udeležila tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič in nekdanji predsednik republike Borut Pahor.

Generalna skupščina Združenih narodov je za dan spomina na žrtve holokavsta izbrala 27. januar, obletnico osvoboditve nacističnega uničevalnega koncentracijskega taborišča Auschwitz - Birkenau.