Ti ponudniki pri tem tudi zavajajo glede zagroženih sankcij in skladnosti svojih rešitev, zahteve zakonodaje pa "sprevrženo označujejo za plenilske", je v sporočilu za javnost zapisala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Vsem upravljavcem spletnih strani zato svetuje, naj ne nasedajo "pompoznim in zavajajočim ponudbam in naj se pred odločitvijo za zunanje ponudnike ustrezno informirajo o dejanskih zahtevah zakonodaje ter trezno ocenijo, ali je ponudnik zaupanja vreden ali pa gre zgolj za takšnega, ki želi pridobiti stranke z nepoštenimi prijemi".

Poudarila je, da je mogoče skladnost določene rešitve potrditi samo v inšpekcijskem postopku, njen urad pa lahko odredi le najnižjo zagroženo globo. "Višje pa lahko odredi le sodišče," je zapisala.

Najnižja globa 1.000 evrov
Prav tako je od okoliščin posameznega primera odvisno, ali bo dejansko izrečena globa, saj se pod pogoji, ki jih določa zakon o prekrških, lahko določi tudi opomin ali opozorilo, pravi Pirc Musarjeva.

Spremenjeni zakon o elektronskih komunikacijah namreč določa, da morajo upravljavci spletnih strani uporabnike seznaniti o uporabi spletnih piškotkov, določenih vrst piškotkov pa sploh ne smejo uporabljati brez ustreznega soglasja uporabnika.
Ob morebitni kršitvi zakon določa najnižjo globo 1.000 evrov, če gre za srednje ali veliko podjetje, in najnižjo globo 200 evrov, če gre za manjše podjetje, samostojnega podjetnika ali posameznika.

Informacijska pooblaščenka še dodaja, da so glede na veliko število vprašanj glede sprememb na tem področju že izdali smernice in dodatna pojasnila, poleg tega pa so na spletni strani objavili tudi odgovore na najpogostejša vprašanja s področja spletnih piškotkov.