Na slavnostni seji DZ-ja ob dnevu samostojnosti in enotnosti je nova predsednica države prisegla, da bo spoštovala ustavni red, da bo ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije.

S prihodom nove predsednice se z mesta predsednika republike torej poslavlja Pahor, s katerim si bosta posle v predsedniški palači predala v petek, ko Pahorju tudi uradno poteče drugi petletni mandat na čelu države.

"Vsak moj dan bo predan vam"

"Z današnjo prisego sem se zavezala, da bo vsak moj dan predan vam. Vam, ki ste država. Država ni nekaj abstraktnega, temveč živ organizem vseh, ki smo njen del. Vseh, ki s ponosom rečemo, da smo državljani Slovenije," je predsednica države dejala v nagovoru.

"Obljubljam vam, da vam bom ponižno služila. Brez čevljev drugih stopam na pot glasu. Glasu, ki se bo odzval vedno, ko bo ogrožena suverenost, ogrožena enakopravnost, ogrožena pravičnost in ogrožena socialnost," je poudarila in dodala, da bo njen glas še močnejši takrat, ko bodo ogrožene človekove pravice in dostojanstvo ljudi v tej državi.

Poudarila je, da se vedno je in se bo zavzemala za pravno državo, vladavino prava, temeljne človekove pravice in avtonomijo državnih podsistemov. "Policija, vojska, diplomacija, zdravstvo in šolstvo so naša lastnina. Zato nam mora biti še kako mar, kako se s temi podsistemi ravna. Vsi moramo vedeti, kje se politika mora ustaviti, in vsak dan znova se moramo zavedati, da podsistemi služijo predvsem nam, prebivalkam in prebivalcem, ne oblastnikom," je poudarila.

Kot je še dejala, svet, v katerega vstopa kot predsednica, ni prijazen. Na vzhodu Evrope divja vojna, za nami je poletje požarov in suš, v zimo vstopamo s tesnobo in hladnejšimi radiatorji. Izzivi so po njenih besedah številni, od podnebne, prehranske, energetske, zdravstvene in socialne krize do krize medijev in polarizacije v družbi.

Napovedala je, da se bo zavzeto trudila za multilateralno svetovno ureditev in za trdnost Evrope, ki jo sestavljajo demokratične in vključujoče družbe. Prav tako se bo "na vsakem svojem koraku" borila za človekovo dostojanstvo. "V mednarodni skupnosti me boste prepoznali kot borko za človekove pravice, za sobivanje narave in človeka, za razumevanje možnosti in nevarnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije, za povezovanje močnih, enako mislečih za pravice šibkih, za svobodne in profesionalne medije ter borko proti dezinformacijam in sovražnemu govoru," je napovedala.

Po njenih besedah je Slovenija kot suverena in demokratična država trdno vključena v vse ključne evropske in svetovne institucije in nosi svoj del odgovornosti za stabilnost mednarodne skupnosti. Kot predsednica je pripravljena nositi velik del tega bremena, ob tem pa pričakuje, da pri tem ne bo sama. "Tu ne mislim samo na državni zbor in vlado, s katerima bom zagotovo odlično sodelovala," je dodala.

Po njenih besedah Slovenija želi in zmore prevzeti svoj del odgovornosti v mednarodni skupnosti. Ob tem je izpostavila kandidaturo Slovenije za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov, pri čemer je Slovenija po njenem mnenju odlična kandidatka. Sama kandidaturo močno podpira in se namerava vanjo dejavno vključiti.

Med glavnimi izzivi našega časa je navedla podnebne spremembe. Čeprav so pri tem pomembni obsežni in v prihodnost usmerjeni celostni dogovori, je prepričana, da lahko vsak od nas prispeva k bolj trajnostnemu načinu življenja.

Spregovorila je tudi o državljanskem pogumu in napovedala, da danes vstopa "v prvo bojno vrsto državljanskega poguma". "Ne bom se predala in ne bom gledala nazaj. Premišljeno, trezno in srčno se bom oglašala ter delala za prijazno Slovenijo in Evropo, za lepši svet, ki je tudi naš, edini, ki ga imamo."

Kot je še dodala, se spremembe nikoli ne zgodijo z medlostjo in tišino. "In nikoli nobena sprememba ne bo všeč vsem. Tudi kritika ne. Prizadevati si moramo, da bodo spremembe sprejemljive za večino – z jasno obsodbo nesprejemljivih ravnanj in z upanjem, da bomo skupaj gledali naprej," je še dejala v nagovoru.

Pred nastopom mandata se je zahvalila tudi dosedanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju za njegovo delo in poslanstvo. "V diplomaciji in v odnosih z državami šteje simbolika. Simbolnih gest in pomembnih potez, ki krepijo prijateljstvo in zbližujejo narode tega območja, je bilo v prejšnjem desetletju pomembno veliko," je še povedala.

Nova predsednica je sicer ta teden že predstavila svojo ekipo. Generalni sekretar urada predsednice bo sedanji namestnik generalnega sekretarja in svetovalec predsednika Uroš Krek, vodja kabineta pa odvetnica Ula Tomaduz.

Med njenimi svetovalci pa bodo profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič, diplomatka Miriam Možgan, veleposlanica in diplomatka Eva Tomič, Nataša Dolenc z ministrstva za obrambo, Breda Bunič, ki je zastopala Slovenijo v generalnem sekretariatu Nata v Bruslju, nekdanji nepoklicni izolski podžupan Aleksej Skok.

Želje za dobro sodelovanje

Pred začetkom slavnostne seje, ki se je udeležuje več vidnih predstavnikov politike ter drugi visoki in vidnejši predstavniki družbenega življenja, so se vrstile predvsem želje, da bi nova predsednica dobro opravljala svoje delo in delovala kot predsednica vseh.

Predsednica SD-ja Tanja Fajon je tako za medije dejala, da se zelo veseli sodelovanja s Pirc Musarjevo, in ji zaželela uspešno opravljanje predsedniške funkcije. "Upam in verjamem, da bo predsednica vseh, odhajajočemu predsedniku je to v dveh mandatih uspelo," pa je dejal vodja poslancev Jani Prednik.

Podobno željo je izrazil tudi poslanec NSi-ja Jožef Horvat, ki je ob tem še dejal, da krščanski demokrati spoštujejo državne institucije, funkcija predsednice države pa je "zelo pomembna funkcija v državi".

Seje se udeležujeta tudi odhajajoči predsednik Borut Pahor in premier Robert Golob, ki pred začetkom seje izjav nista dajala. Opaziti pa je tudi oba nekdanja predsednika republike Milana Kučana in Danila Türka, predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta, ljubljanskega župana Zorana Jankovića, nekatere nekdanje predsednike DZ-ja, člane vlade, predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta, predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča ter druge visoke predstavnike političnega, družbenega in verskega življenja.

Nataša Pirc Musar je zmagala v drugem krogu predsedniških volitev 13. novembra. Med kampanjo se je ves čas držala pri vrhu javnomnenjskih anket, nato je protikandidata Anžeta Logarja v drugem krogu premagala s 53,89-odstotno podporo ob 53,6-odstotni volilni udeležbi. V kampanji je morala med drugim pojasnjevati svoje posle in posle svojega moža Aleša Musarja.

Nekdanja novinarka, informacijska pooblaščenka, zadnja leta pa odvetnica bo tako postala prva predsednica samostojne Slovenije za moškimi predhodniki – Milanom Kučanom, Janezom Drnovškom, Danilom Türkom in Borutom Pahorjem. Predaja poslov med Pahorjem in Pirc Musarjevo bo v petek.

Kampanjo je gradila na zavzemanju za demokracijo in človekove pravice ter na napovedi, da se bo kot predsednica republike oglasila vselej, ko bo presodila, da so te kršene. Hkrati pa je zagotovila, da se ne bo vpletala v dnevno politiko. Bo pa pri notranjepolitičnih temah lahko pomagala tudi s posveti v predsedniški palači, je zagotovila.

Novoizvoljena predsednica za prvo pot v tujino načrtuje prav turnejo po državah Zahodnega Balkana. Napovedala je tudi nadaljevanje prizadevanj svojega predhodnika Pahorja v procesu Brdo-Brioni.

Predsednik Pahor, ki bo Nataši Pirc Musar mandat predal v petek, je za oddajo Radia Slovenija Studio ob sedemnajstih dejal, da odhaja zadovoljen z opravljenim delom. Na vprašanje, ali je deloval kot levosredinski ali desnosredinski politik, je odgovoril: "Vedno sem se imel za socialnega demokrata."

Pahor v poslanici: Srečno, Slovenija

Pahor je ob tem v poslovilni poslanici zapisal, da je vse pripravljeno za prihod predsednice republike gospe Nataše Pirc Musar. "Tudi po tej poti ji še enkrat želim uspešno delo v njeno in naše skupno zadovoljstvo. Zdaj ko odhajam, čutim zadoščenje. Trudil sem se, da bi bil predsednik vseh vas, da bi nas povezoval, da bi

vsi skupaj naredili korak naprej k pomiritvi in spravi, da bi krepil ugled naše države v svetu in da bi povsod iskal naše prijatelje, ki sem jih tudi našel. Bilo mi je v izjemno čast, da sem bil vaš

predsednik. Zdaj se naposled poslavljam od vas in vam želim vse najboljše. Srečno, Slovenija."