Poslanci koalicije in opozicije delo tožilstva vidijo precej različno. Na izredni seji, ki jo je predlagal SDS, je bila koalicija precej prizanesljivejša od opozicije, ki meni, da tožilstvo pri pregonu najhujših oblik gospodarskega kriminala in preiskovanju zločinov nekdanje Službe državne varnosti (SDV) dela ni opravilo zadovoljivo.
Seja je trajala osem ur. DZ ni sprejel nobenih sklepov. V SDS-u so sicer to želeli (med drugim bi s sklepom vlado pozvali, naj se na vrhovnem tožilstvu opravi nadzor, pa tudi vlada naj stori vse, da bodo svojci žrtev SDV-ja našli posmrtne ostanke), a je njihove želje zavrnil odbor za pravosodje.
Grims: V pravosodju ni evropskih vrednot
Po mnenju Branka Grimsa (SDS) je Slovenija ob tujih državah in vlagateljih "rdeči eksot", ker nima evropsko delujočega tožilstva in sodstva ter nima evropskih vrednot. To je po njegovih besedah razlog, da naši državi nekateri še naprej napovedujejo nazadovanje.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Grims izrazil prepričanje, da se tožilstvo preslabo odziva na pregon gospodarskega, predvsem bančnega kriminala, pa tudi, da se je preslabo odzvalo na pregon kaznivih dejanj SDV-ja. Da se razkrijejo zločini SDV-ja, je evropska norma, je opozoril in dodal, da se s tem ukvarjajo v Avstriji, Nemčiji, samo v Sloveniji ne, "če pa se, pa to leži tam nekje v nekem predalu na tožilstvu".

Kociper: Prav zdaj poteka naravna katastrofa
Maša Kociper iz PS-ja pa je izpostavila, da izredna seja poteka v času, ko se država spopada z eno najhujših naravnih katastrof zadnjih let, DZ pa se mora srečevati še z eno izmed številih izrednih sej, ki jih zahteva SDS. Predlagateljem je očitala, da je zahteva za sejo tudi slabo pripravljena oziroma da je sestavljena zgolj na podlagi časopisnih člankov, nekateri predlagani sklepi, ki so bili v sredo na odboru za pravosodje zavrnjeni, pa tudi pomembno presegajo pristojnosti DZ-ja.

V PS-ju se strinjajo, da stanje na področju tožilstva ni optimalno. "Nikakor pa ne moremo govoriti o tem, da je katastrofalno," je poudarila.

Kotnik Poropat: Zdaj je čas vremenske ujme
Da se mora DZ v času vremenske ujme ukvarjati z ideološkimi temami, moti tudi Marjano Kotnik Poropat (DeSUS), ki se je vprašala, kako lahko sklicevanje izrednih sej o ideoloških temah pripomore k reševanju gospodarskega položaja in k večji politični stabilnosti v državi.
Po njenem mnenju zdaj ni čas "za delitev na leve in na desne, za razpravo o osumljencih kaznivih dejanj nekdanjega SDV-ja ali za pljuvanje po slovenskem pravosodju". "Zdaj je čas za solidarnost," je dejala.
Prevc: Spremenilo se ni nič, tožilci na stolčkih
V SLS-u jih po besedah Mihaela Prevca skrbi, ker nekateri postopki potekajo počasi, drugi pa presenetljivo hitro; nekateri postopki tudi zastarajo ali pa zastara izvrševanje kazni. Po njegovih besedah se pri tem v zadnjega pol leta ni spremenilo nič, kljub temu pa večina tožilcev še vedno zaseda svoje stolčke.

V stranki se po besedah Prevca zavedajo, da ima slovensko pravosodje težave. Del teh težav je po njihovih besedah mogoče odpraviti z ustrezno zakonodajo, zato pričakujejo, da bo ministrstvo za pravosodje pripravilo ustrezne spremembe.

Novakova: Zavlačevanje okoli SDV-ja
V NSi-ju po besedah Ljudmile Novak menijo, da je bilo v preteklem času področje preiskovanja gospodarskega in bančnega kriminala precej zanemarjeno, k čemur je pripomogla tudi pomanjkljiva politika kazenskega pregona. Za to je po njenih besedah odgovoren generalni državni tožilec, ki pa je z ustrezno politiko pregona zamujal.

Od tožilstva v NSi-ju pričakujejo, da se bo začelo tudi resno ukvarjati s pregonom kaznivih dejanj nekdanjega SDV-ja. "Zavlačevanje s preiskovanjem teh kaznivih dejanj namreč pomeni izgubo možnosti pridobitve pomembnih dokazov," je opozorila.

Braniselj: Zadnja leta gre na bolje
Do tožilstva je bil prizanesljivejši Rihard Braniselj (DL), ki meni, da to v zadnjih dveh letih deluje bolje. Leta 2013 imamo namreč za 20 odstotkov več obsodb kot leta 2012, za 10 odstotkov se je v istem času povečalo tudi število obsodb za gospodarski kriminal, je opozoril.

Kljub temu pa poslanec od tožilstva pričakuje še boljše delo. Bistven preskok pričakuje predvsem pri izvajanju zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, pri čemer bodo morali po njegovih besedah glavnino dela opraviti prav tožilci.

Brulc: Politična diskreditacija tožilstva
Mirko Brulc (SD) pa izvirni greh za sklic današnje seje vidi v napovedi Janeza Janše, da bo uporabil vsa politična in pravna sredstva, da se sicer še nepravnomočna sodba zoper njega zavrže. V SD-ju po besedah Brulca uporabe vseh pravnih sredstev ne odrekajo nikomur, ne pristajajo pa na to, da se s političnimi sredstvi poskuša diskreditirati tožilstvo. In prav to se po njegovem mnenju počne z današnjo izredno sejo. V SD-ju sicer menijo, da tožilstvo dela. Kajti "očitno je, da zaščitenih oseb ni več; ne na levi ne na desni", je dejal.

Iz sklica seje
Po mnenju poslancev SDS-a, ki so sejo zahtevali, sume več kaznivih dejanj v bankah usmerja premalo tožilcev. Izpostavili pa so tudi nezakonito ravnanje generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja pri imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca, kar je ugotovilo tudi sodišče, pa se mu ni zgodilo nič, ugotavlja SDS.

Za poslansko skupino SDS-a je moteča tudi popolna odsotnost državnega tožilstva v primeru najnovejših razkritij umorov nekdanje Službe državne varnosti (SDV).

Vodja tožilcev zavrača očitke
Generalni državni tožilec Fišer je na seji pravosodnega odbora zavrnil očitke in ob tem izpostavil nekaj odmevnih primerov pregona gospodarskega kriminala, ki so se končali z obsodilnimi obsodbami. Tožilstvo za pregon gospodarskega kriminala pa bi moralo za svoje delovanje prejeti več denarja. Poslanci koalicijskih PS-ja in SD-ja so na omenjenem odboru presodili, da je tokratna izredna seja namenjena zgolj diskreditaciji Fišerja.