Za veto na energetski zakon je glasovalo 22 svetnikov, proti jih je bilo sedem. O zakonu bo zdaj moral znova odločati DZ, zakon pa mora podpreti absolutna večina, torej vsaj 46 poslancev.

Zahtevo za odložilni veto so vložili predstavniki lokalnih interesov v DS-ju. Ključni razlog zanj je nestrinjanje z vsemi določili, ki urejajo energetsko izkaznico, posebej s tistimi, ki širijo obveznost njene izdelave prek minimalnih zahtev v predpisih EU-ja. Takšni so na primer zahtevani pogoji za pridobitev licence za neodvisnega strokovnjaka, ki lahko izdaja izkaznice, in poseben register energetskih izkaznic.

"Zakon je nepregleden"
Državni svetnik Rajko Fajt je kot predlagatelj poudaril, da je zakon preobsežen in nepregleden ter prinaša nove birokratske ovire. Meni, da bi veljalo za vsako področje sprejeti svoj zakon. "Ne morem se strinjati z vsemi določili, ki določajo energetsko izkaznico, predvsem s tistimi členi, ki širijo obveznosti prek evropskih obvez. To tudi draži izdelavo energetske izkaznice, lastniki hiš bi za to plačevali od 300 do 600 evrov, v večstanovanjskih stavbah pa celo več kot 1000 evrov. V Veliki Britaniji naj bi taka izkaznica za hišo stala okrog 45 evrov," je dejal.

Moti ga tudi, da merila za izkaznico niso določena, so pa do evra natančno določene globe. Predlaga, da vlada razmisli o tem, da bi energetske izkaznice na neki način subvencionirala, saj bi tako spodbujala k večji učinkovitosti stavb.

"Štete so nam ure, ne dnevi"
Da je energetski zakon celovit prikaz energetike v Sloveniji, pa je prepričana svetnica Marija Lah. Moti jo, ker ni strategije energetskega razvoja Slovenije. "Danes je velika neumnost, da se pogovarjamo o malem delčku zakona in pogojujemo to s sprejetjem zakona v celoti," je dejala in ob tem pozvala ministrstvo, naj omeji zgornjo mejo za ceno energetske izkaznice.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer pa je svetnike opozoril, da bi morali energetske izkaznice uvesti leta 2006: "Smo zadnji v Evropi, ki bomo električno in plinsko direktivo sprejeli v svojo zakonodajo. Štete so nam ure, ne več dnevi. V to časovno zanko so nas privedli predhodniki. Minimalni obseg direktive iz energetskih izkaznic smo prenesli v pravni red. Energetski zakon ni energetska izkaznica, je pa pomemben del." Prepričan je, da energetski zakon nikoli ne bo idealen, da je pa zelo dober kompromis energetske stroke v Sloveniji.

Veta na novelo o arhivih ni bilo
Svetniki so obravnavali tudi predlog odložilnega veta na novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Za veto je glasovalo 13 svetnikov, proti pa jih je bilo prav tako 13, kar pa ni zadostovalo za to, da bi moral DZ o zakonu odločati še enkrat.

Predlagatelj svetnik Miloš Pohole je povedal, da noveli nasprotujejo, ker bo dostop do arhiva omejen tudi v primeru, ko bodo arhivi vsebovali občutljive osebne podatke sodelavcev nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. To po njegovih besedah pomeni, da novela omejuje predvsem dostop do arhivskega gradiva sodelavcev nekdanjih tajnih služb, kot je bila na primer Služba državne varnosti, imenovana tudi Udba.

Nasprotno je minister za kulturo Uroš Grilc zatrdil, da bodo arhivi z novelo odprti še bolj kot do zdaj. Novela namreč zmanjšuje nabor občutljivih osebnih podatkov, zaradi katerih je vpogled lahko omejen. Še vedno bo vpogled v občutljive osebne podatke mogoč, če bo tako odločila arhivska komisija. Ohranja se tudi možnost vpogleda v dokumente, ki vsebujejo občutljive osebne podatke, na način, da se anonimizirajo.

SDS predložil podpise v DZ
Noveli pa zdaj grozi referendum, saj je SDS v parlamentu vložil potrebnih 10.000 podpisov državljanov s prvopodpisano poslanko Evo Irgl. S tem želijo začeti postopek za zbiranje 40.000 podpisov, kolikor jih je potrebnih za razpis referenduma.

Ker po novi ustavni ureditvi referenduma ne morejo več zahtevati poslanci, bo SDS moral za zahtevo za razpis referenduma zbrati 40.000 podpisov državljanov. Po novi ureditvi so tudi za veljavnost referenduma ostrejši pogoji. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Spor med SDS in NSi
Novela je sicer zanetila tudi ostro polemiko med SDS-om in NSi-jem. V SDS-u namreč menijo, da s tem zapirajo arhive, zlasti nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, medtem ko so v NSi-ju prepričani, da jih odpira bolj, kot so bili odprti do zdaj.

Zato so poslanci NSi-ja novelo podprli, kar je predsednik SDS-a Janez Janša označil za sramoto. V NSi-ju so mu odgovorili, da največja opozicijska stranka noveli oziroma spornemu 65. členu na parlamentarnem odboru ni nasprotovala.

Ministrstvo: Spremembe izhajajo iz prakse
Na ministrstvu za kulturo pa vložitev zahteve za referendum obžalujejo, saj je referendum po njihovem mnenju povsem nepotreben. Novela izhaja iz prakse raziskovalcev in novinarjev, zato so rešitve praktične in realne.

Izpostavljajo, da bo zaradi potreb uradnih postopkov, ki jih vodijo državni organi, organi lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava, kot so na primer predkazenski in kazenski postopki, pa tudi postopki parlamentarnih komisij, arhivsko gradivo še naprej dostopno v celoti, saj se zakon v tem delu z novelo ne spreminja.