Opozicijske stranke, ki so zoper Omerzela vložile interpelacijo, so mu očitale laži in zavajanje, negospodarno in nezakonito ravnanje ter nespoštovanje sklepov vlade in priporočil DZ-ja. Glavni očitek so bili posli njegovega podjetja Lastinski, ki jih je podjetje sklenilo z Darsom. S tem naj bi minister kršil tudi zakon o integriteti, saj podatkov ni pravočasno posredoval ministrstvu.

Koalicijski poslanci so Omerzela podprli in trdili, da gre pri interpelaciji zgolj za politični manever. Tudi predsednica vlade Alenka Bratušek je stopila Omerzelu v bran in dejala, da so na njegovem ministrstvu na dan prišle številne napake in nepravilnosti, s katerimi pa se je Omerzel spopadel in jih ni zgolj pometel pod preprogo.

Omerzel se je odzval na izid interpelacije. "Vesel sem, da sem danes dobil podporo, in seveda veselo naprej na delo," je dejal. Na vprašanje, ali je koalicijo prepričal z argumenti ali je šlo za politično računico in samoobstoj koalicije, pa je dejal, da se je sam pri obrazložitvi osredotočil predvsem na vsebino. "Verjamem, da so poslanci to tudi prepoznali in danes tako tudi glasovali," je dejal.

Sprejet energetski zakon
Poslanci so s 44 glasovi za in 25 glasovi proti sprejeli energetski zakon. Vlada je ob predlogu zakona dejala, da je ta usklajen z evropskimi predpisi in prinaša novosti na področju energetske učinkovitosti na eni strani, na drugi pa krepi pravice potrošnikov in pristojnosti agencije za energijo.

Zakon ponovno ureja tudi področje energetskih izkaznic, ki bodo veljale 10 let in bodo obvezne za nepremičnino, ki se bodisi prodaja bodisi oddaja v najem za več kot leto dni. Prav to je najbolj zmotilo opozicijske poslance, ki so prepričani, da zakon presega smernice EU-ja in vpeljuje preveliko birokratizacijo.

Poslanci brez glasu proti pri odvzemu premoženja
Poslanci so med drugim obravnavali noveli zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenija ter predlog zakona o zdravilih.

Ob prvi obravnavi novele zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, ki med drugim predvideva obvezno oblikovanje finančne preiskovalne skupine, ki jo ustanovi vodja pristojnega državnega tožilstva, je pravosodni minister Senko Pličanič pojasnil, da se je v praksi izkazalo, da je obstoječa zakonodaja potrebna prenove.

Opozicija je sicer izrazila pomisleke, saj meni, da novela prinaša le kozmetične popravke, ki ne bodo povečali učinkovitosti, kljub temu pa je novelo podprla. Novela je bila tako sprejeta brez glasu proti.

Cen knjig ne bo več mogel določati vsakdo
Poslanci so z 51 glasovi za in 25 proti sprejel zakon o enotni ceni knjige. Ta zakon po besedah ministra za kulturo Uroša Grilca sledi evropskim državam, ki so podoben zakon že sprejele in nekoliko znižale cene knjig. Zdaj bo ceno namreč določil sam založnik, ta pa bo morala ostati enaka najmanj pol leta po izidu knjige, ne glede na to, kje jo končni bralec kupi.

Zakonu je bila načelno naklonjena tudi opozicija. Nekaj pomislekov so imeli le poslanci SDS-a, ki dvomijo, da bo zakon znižal ceno knjig, hkrati pa jih moti tudi poseg v prosto določanje cen na trgu.

Preprečiti vstop ponarejenih zdravil v verigo
Predlog zakona o zdravilih, ki je v tretji obravnavi, prinaša obveznosti članic EU-ja v prometu z zdravili, s čimer bi preprečili vstop ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Po obravnavi zakona se mu najverjetneje obeta podpora.

Bolj negotova je usoda dopolnila, ki so ga predlagali v DeSUS-u, po katerem bi bilo prepovedano vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti. Največja koalicijska stranka, PS, predloga namreč ne bo podprla, si pa lahko predlog DeSUS-a obeta podporo največje opozicijske stranke, SDS-a.