Infrastrukturni minister Samo Omerzel je zagotovil, da bo, če bo to potrebno, vlada pripravila pravne podlage za koordinirano delo pristojnih institucij.

Treba je preiskati sume netransparentnosti in poiskati krivce, ugotavljajo poslanci. Razhajanja mnenj so bolj očitna pri določitvi politične odgovornosti in časa, ko bi bilo naložbo še mogoče ustaviti.

Koalicijski poslanci so prepričani, da si vlada prizadeva obvladovati tveganja te naložbe, medtem ko opozicijski poslanci menijo, da bi morala vlada sprejeti konkretne ukrepe za obvladovanje tveganj.

Ključno je, da se je projekt podražil z 1,3 na 1,428 milijarde evrov, pri tem pa je za ekonomiko projekta najpomembnejša cena energenta, pa je na izredni seji o Tešu 6 dejal minister Samo Omerzel.

Ministrstvo sicer še ni prejelo šestega, noveliranega investicijskega programa in se za zdaj sklicuje na dokument, ki ga pristojni organi HSE-ja in Teša še niso potrdili. Prav iz tega dokumenta pa izhaja, da se je podražitev naložbe za zdaj ustavila pri 1,428 milijarde evrov.

Za ekonomsko vzdržnost projekta naj bi bila sicer ključna cena premoga, in sicer 2,25 evra za gigadžul. Fiksna cena premoga je bila med drugim tudi pogoj za državno poroštvo za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki.

Ta cena naj zdaj ne bi bila več dosegljiva, a minister Omerzel pravi, da bo država pri ceni, h kateri se je zavezala Termoelektrarna Šoštanj, vztrajala. Omerzel je tako zatrdil že na seji odbora DZ-ja, na kateri je predstavljal "resnico o Šoštanju, številke in podatke, povezane z naložbo".

Kot je na izredni seji poudaril minister, so se reševanja problematike lotili ob upoštevanju vplivov na poslovanje skupine HSE, Teša in tudi samega projekta. Do zdaj je poravnavnih obveznosti za Teš 6 za skoraj 1,1 milijarde evrov, ki pa bi jih bilo treba v primeru zaustavitve vrniti in k temu prišteti še milijardo dodatnih stroškov.

Razlika v končni ceni projekta, torej razlika med petim in šestim noveliranim programom sicer znaša 126 milijonov evrov. Za to so "krive" predvsem razlike pri gradbenih delih, opremi, nekaterih manjših postavkah in stroških financiranja, je povzel Omerzel.

HSE - reševanje finančnega primanjkljaja
V povezavi s HSE-jem je minister dejal, da ta posluje pozitivno, v tem trenutku pa je najbolj kritična točka finančni primanjkljaj. Ta letos znaša 205 milijonov evrov, prihodnje leto bo znašal 70 milijonov evrov in leta 2016 30 milijonov evrov. To so številke, ki so bile v petem noveliranem programu zavedene pod finančne prihodke, in niso imele nobenega ozadja, je poudaril minister.

Poleg cene premoga so za investicije ključno tveganje tudi emisije CO2 - te sicer za zdaj ne predstavljajo ključnega trenutka, vendar pa bodo imele ob evropski politiki stremenja k nizkoogljični družbi pomembno vlogo. Prav tako bo pomembna cena elektrike iz Teša 6.

DZ je bil zaveden
Minister je znova predstavil kronologijo posameznih faz odločanja pri projektu. Ob tem je dejal, da je bil DZ ob sprejemanju državnega poroštva za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki zaveden, dokumentacija, ki je bila takrat na mizi, pa je bila zavajajoča. To bi po njegovem mnenju morali ugotoviti takratna vlada, ministri in nadzorniki, ki so bili dovolj kompetentni, da bi znali presoditi številke.

Vizjak: Ko so se spremenile okoliščine, bi moral ukrepati Pahor
Poslanec SDS-a Andrej Vizjak je dejal, da so poslanci leta 2006 odločitev o investiciji sprejeli na podlagi takrat znanih dejstev, ko je bila cena glavne tehnološke opreme okoli 600 milijonov evrov, cena električne energije na trgu pa za okoli 50 odstotkov višja kot zdaj. Okoliščine so se spremenile z začetkom gospodarske krize, ko je imela Pahorjeva vlada priložnost znova razmisliti o naložbi, je dejal Vizjak.

Vizjak, ki je govoril v imenu sklicateljev seje, je še dodal, da si je nato Janševa vlada prizadevala omejiti investicijo in je vse sodelujoče zavezala k racionalizaciji. S tem je bil po Vizjakovih besedah narejen "pomemben korak naprej". Spomnil je še, da so bile za poroštvo dane zaveze, ki se zdaj ne spoštujejo.

Tudi Andrej Šircelj (SDS) je izpostavil, da vlada ne razpolaga s šestim investicijskim programom, ni narejene mednarodne revizije, niti ni poročila o tem, ali so organi poslovodstva nadzora dejansko ravnali zakonito.
Po mnenju Katarine Hočevar (DL) je Teš 6 dokaz za to, da so tudi veliki državni projekti leglo korupcije. Če se želi to zajeziti, je treba poiskati odgovorne, izvesti forenzični pregled in poiskati najbolj ekonomično različico zaključka projekta.

Franc Bogovič (SLS) je menil, da je treba poiskati odgovornost, ključno pa je, da se vzpostavijo vsi pogoji, da se lahko odgovornost poišče. Da pristojne institucije pridejo do odgovornih, če je treba sprejeti zakon za to, pa ga sprejmimo, je dejal in dodal, da je treba priti stvarem do dna.

Po mnenju poslanca PS-a Braneta Golubovića se projekt ni vodil transparentno, strinja se, da naj DZ, če je to potrebno, sprejme zakon, da bo določenim organom omogočil lažji pregled Teša 6. Če je resen namen raziskati preteklost, potem je treba pristojnim organom to omogočiti, je poudaril. Celovita revizija projekta bo po oceni Maše Kociper (PS) dala na mizo konkretne podatke o tem, koga je treba preganjati, iz katerega naslova kazensko, odškodninsko, pa tudi kdo morda nosi politično odgovornost. Tudi Samo Bevk (SD) se je strinjal, da je treba vse nepravilnosti v povezavi s to investicijo dokončno razrešiti in ustrezno prilagoditi zakonodajo.

Poslanka NSi-ja Ljudmila Novak je menila, da je izvirni greh tega projekta prav na začetku. Spomnila je, da poslanci NSi-ja niso potrdili zakona o državnem poroštvu. Tako opozicija kot koalicija morata po njenem mnenju zahtevati, da se ravna odgovorno, pošteno, da se naredi revizija in da se poišče odgovornost.