V protestni izjavi, ki jo je pred 350 zbranimi študenti in zaposlenimi na filozofski fakulteti prebral dekan Andrej Černe, zahtevajo, naj se preneha prelivanje javnih sredstev v zasebne visokošolske ustanove na škodo javnih.

Černe je zbrane pozval, naj se v četrtek dopoldne zberejo pred rektoratom Univerze v Ljubljani, od koder bodo odšli pred parlament. Tudi na ta način želijo spodbuditi poslance ob sprejemanju proračuna, naj razmislijo, kakšno vlogo ima univerza v Sloveniji kot dejavnik socialnega, ekonomskega in okoljskega razvoja. "Poskusili bomo doseči, da bodo člani parlamenta glasovali po svoji vesti ob zavedanju, da je visokošolsko izobraževanje tudi javno dobro," je za MMC protestni zbor, ki so ga prijavili pristojnim organom, pojasnil Černe.

Akcije se bodo stopnjevale, o protestih naj se vsak sam odloča
Če poslanci sprejmejo proračun, kot je predviden, pa Černe ne izključuje nadaljevanja protestov ali stavke. Upa pa, da je "dovolj akademskega razuma, ki bo dal vedeti, da ne moremo s sredstvi, ki jih pridobivamo, izvajati visokošolskega študija". Nadaljnje odločitve so stvar dogovora na ravni univerze, senatorjev in posameznih članic, navaja Černe. Na vprašanje, ali se bodo pridružili protestom, ki se dogajajo na ulicah Ljubljane, pa je Černe odgovoril, da je to "stvar vsakega posameznika".

Kovačič: Protest je opozorilo vladi
"Protest je opozorilo vladi, naj univerzi ne reže sorazmerno veliko sredstev glede na druge sektorje, ker je bila univerza že do zdaj podhranjena, ker je naložba v prihodnost in ker vlada v resnici na področju visokega šolstva ne varčuje vse povprek, temveč prerazporeja od javnih univerz v zasebne žepe," je za MMC izjavil predavatelj na filozofski fakulteti Gorazd Kovačič. Če parlament sprejme varčevalne ukrepe, lahko po njegovih besedah pričakujemo "stopnjevanje aktivnosti, shode različnih vrst, stavko, vse oblike pritiska".

Učinki se bodo videli čez čas
Kot je za MMC dejala predavateljica na filozofski fakulteti Milica Antić-Gaber, pri vladnih varčevalnih ukrepih ne gre za to, da visoko šolstvo začasno ne bi moglo preživeti tudi z nekaj manj denarja ali z nekaj nižjimi plačami profesorjem in profesoricam. "A tu ne gre za vprašanje preživetja. Gre za prihodnost sedanjih in prihodnjih generacij študentk in študentov, gre za prihodnost te družbe. Če univerze ne bodo imele denarja za normalno, kakovostno delo s študenti, če jih ne bo učila prodorno, inovativno in kritično misliti, tudi razvojnih prodorov v tej družbi ne bo. To se seveda ne bo poznalo takoj, učinki se bodo kumulirali in se pokazali čez čas."

Predstavnik angažiranih študentov s FF-ja Aljoša Dujmić se je v imenu študentov solidariziral s protestniki, zavzel se je za pravico do brezplačnega izobraževanja, predavatelj Jože Vogrinc pa za humanistiko. "Tisti, ki so proti družboslovju, se motijo, ker jim manjka znanje, ki ga reproduciramo na filozofski fakulteti," je dejal Vogrinc in požel aplavz.

Visokošolska središča sumljive kakovosti
V izjavi zaposleni in študentje še ugotavljajo, da so varčevalni ukrepi na področju javnega šolstva še posebej kontraproduktivni. "Izdatki za šolstvo niso strošek, temveč so naložba v ustvarjalnost in razvoj prihodnjih generacij. Namesto da bi že tako podhranjenim javnim univerzam zagotovili dodatna sredstva za izvedbo druge bolonjske stopnje, je vlada sredi letošnjega leta javnemu visokemu šolstvu vzela dodatnih 8 % sredstev in v predlogu proračuna za leti 2013 in 2014 načrtuje še dodatni rez v višini 8,5 %. Še več, visokošolska politika, ki obstoječe javne univerze sili v ukinjanje programov, nižanje kakovosti in uvajanje nepravičnih šolnin, z javnimi sredstvi obenem podpira ustanavljanje novih visokošolskih središč sumljive kakovosti in z nejasnimi kapitalskimi povezavami".

Proti razdejanju javnega visokega šolstva
Zapisali so tudi, da zavračajo "razdejanje javnega visokega šolstva", zaradi česar napovedujejo protestne shode. V izjavi navajajo tudi, da sta javno visokošolsko izobraževanje in znanstveno raziskovanje javno dobro. "Če sta organizirani kot javna služba, omogočata prost dostop vsem državljanom."

Poudarjajo, da brezplačno in kakovostno javno izobraževanje pomeni, da nihče ni obsojen na nevednost in revščino zaradi socialnega položaja svojih staršev in da kot družba ne zapravljamo talentov tistih, ki si ne morejo privoščiti plačila šolnine.

Humanistične vede so skupno dobro
Humanistične vede še posebej izražajo skupno dobro s tem, da artikulirajo družbeno, kulturno in politično dogajanje ter merila za njihovo presojo. Ti kriteriji so lahko samo kriteriji pravičnosti in humanosti sodobne družbe, so še zapisali.

Po mnenju zaposlenih in študentov pa zdajšnja vlada brezglavo sledi politiki t. i. varčevanja, namesto da bi poskušala določiti vzroke trenutne gospodarske in finančne krize in predstavila pozitiven program, ob katerem bi bili vsi državljani pripravljeni vzeti nase pošten del bremena, vlada sprejema ukrepe, ki obstoječih težav ne rešujejo, zato pa razdvajajo družbo in mlado generacijo obsojajo na brezizhodnost.