Glede pisma, ki bo osnova za morebitno tožbo proti Hrvaški v primeru arbitraže, je Cerar, ki se je v Odmevih pogovarjal z voditeljico Rosvito Pesek, dejal, da pismo vsebuje elemente za tožbo, če bo do nje moralo priti, in ga ocenjuje kot dobrega. Vendar pa si želi vsebino pisma preveriti v parlamentu na odboru za zunanjo politiko, saj si želi politične enotnosti.

"Jasno je, da če komisija ne bo pravočasno odreagirala, če Hrvaška v tem času ne bo začela z implementacijo odločbe, bomo morali iti v tožbo in verjamem, da imamo dovolj dobre strokovne podlage in da je pismo ustrezno sestavljeno. Je pa zdaj pomembna ta razprava v državnem zboru in potem bomo šli s pismom naprej," je dejal Cerar.

Cerar bo zaščitil davkoplačevalce
V Bruslju se bo sicer treba "zagovarjati" tudi zaradi (ne)prodaje Nove Ljubljanske banke. "Mi smo vse zaveze do zdaj izpolnili, razen ene, ki zadeva neposredno prodajo. Zakaj? Želim zaščititi naše davkoplačevalce. Kajti lansko leto se je v procesu prodaje izkazalo, da je riziko s hrvaškimi deviznimi vlogami tako velik - okoli 400 milijonov -, da bi bistveno vplival - in to negativno - na ceno NLB-ja, to bi pomenilo, da bi davkoplačevalci, ki so enkrat že plačali, da smo to banko ohranili pri življenju, zdaj ponovno prek državne pomoči na neki način plačali še enkrat za to. Tega pa ne morem dopustiti," je poudaril.

Prav tako ne pride v poštev prodaja hčerinskih družb v državah nekdanje skupne države ali vrnitev denarja v proračun, saj bi oboje banko tako oslabilo, da ne bi imela več tistega pomena, ki si ga želimo, je dejal Cerar. "NLB je treba ohraniti ne samo pri življenju, ampak takšno, da bo tako kot do zdaj uspešno delovala, da se bo v njej uveljavljalo korporativno opravljanje, skratka, neko korektno delovanje, ki bo prinašalo tudi neke dividende državi, predvsem pa, da bodo tisti, ki hranijo denar v banki, varni. Hkrati pa moramo izpolniti zahteve Bruslja, a po neki drugačni poti," je dodal.

Zaveze Bruslju
Na vprašanje, kakšna zahteve, je Cerar odgovoril, da se za zdaj pogovarjajo o odlogu prodaje. Slovenija bi rada proces prodaje upočasnila, da bi imela čas "nevtralizirati rizike, ki bi lahko bistveno zmanjšali njeno vrednost". Slovenija v zameno Bruslju ponuja kompenzacijske ukrepe, od katerih se nekateri nanašajo tudi na upravljanja banke, vendar ne tako, da bi banka izgubila upravljavsko avtonomnost v tisti osnovi, ki jo pač mora imeti, je še dejal.

Hrvaški varčevalci: Ni pravnih podlag za izplačila
Cerar se je odzval tudi na zadevo, povezano s plačevanjem na podlagi tožb hrvaških varčevalcev. Kot je znano, so NLB-ju v enem primeru denar zarubili, v drugem je plačal sam. Pričakuje se še več tožb, nekatere so "težke milijone".

"Tukaj je stališče vlade jasno. Že leta 2015 je bilo rečeno, da ni nobene pravne podlage za to, da banka plačuje nekaj, kar so si Hrvati z neko prevaro izmislili. Namreč Hrvaška stran tudi tukaj krši mednarodni sporazum/memorandum, ki smo ga sklenili, in zato seveda Hrvaška sodišča ne bi smela presojati o teh zadevah. S temi kršitvami pridejo do nekih sodb, ki pa niso veljavne po našem pravu. In zato smo nekaj tednov nazaj znova sprejeli en sklep, s katerim smo zelo jasno povedali celi slovenski javnosti in tudi banki, da kakršno koli izplačevanje na podlagi teh sodb ni pravno utemeljeno. Za to ni nobenega pravnega temelja. Zato pričakujemo, da bo NLB storil vse, da zavaruje svojo lastnino predvsem na Hrvaškem pred morebitnimi novimi postopki izvršb, da bi zasegli premoženje banke, da stori vse, kar mora. Če bi do tega prišlo, mora seveda banka tudi vložiti pravna sredstva, tožbe ipd., hkrati pa vlada zdaj intenzivno razmišlja, ali je mogoče v tem procesu kako pomagati, če bi se te tožbe vrstile in bi prihajalo do nekih izvršb, ki bi bile zelo radikalne. Vendar, kot sem rekel, za izplačilo ni nobene pravne podlage," je poudaril premier.

Vladavina prava in spoštovanje mednarodnih zavez
Slovenija je tukaj na pravi strani, je dejal. "Slovenija si prizadeva za pravno državo z vladavino prava, tako pri arbitraži, kjer bomo vztrajali do konca, kot tudi v primeru NLB-ja. Če članice EU-ja, posebej v tem primeru Hrvaške, ne bodo spoštovale pravne države, bo Evropska unija začela počasi razpadati. Ker če ne spoštujemo pravne države, vladavine prava, potem bo začel vsak delati po svoje, ne bo skupnih pravic. In to je tudi zelo slab signal za regijo Zahodnega Balkana, kjer želimo odpirati vrata v EU novim državam, hkrati pa jim neka Hrvaška kaže, kako se lahko norčuješ iz evropskega prava, iz mednarodnega prava, v to Slovenija ne bo privolila. Zato trdno zagovarjam stališče, da moramo vztrajati pri implementaciji arbitražne odločbe, če bo treba, tudi vložiti tožbo zoper Hrvaško, ob tem pa hkrati izvajati jurisdikcijo tam, kjer jo seveda lahko - dejansko na slovenskem morju. Tudi v primeru NLB-ja ne smemo privoliti v to, da Hrvaška, ki krši mednarodne sporazume in je neposredno prekršila tudi tukaj načelo vladavine prava, na ta način kar koli profitira," je dejal predsednik vlade.

Predsednik vlade je govoril tudi o priznanju Palestine, razmerah v koaliciji in drugem. Več v videu.