Na tiskovni konferenci je mufti Nedžad Grabus, predstavnik Islamske skupnosti v Sloveniji, pojasnil, da sredstev za gradnjo za zdaj še nimajo, so pa že stopili v stik z morebitnimi donatorji iz Katarja in Savdske Arabije, ki so jim pripravljeni pomagati.

"Za zdaj imamo veliko ponudb, vendar še nič konkretnega," je dejal mufti in dodal, da bo donacije precej lažje zbirati, ko bo izbrana idejna zasnova in bodo morebitnim donatorjem pokazali, kaj točno bodo gradili. Pojasnil je še, da so leta 2008 za plačilo zemljišča (cena tega je bila malo manj kot pet milijonov evrov) najeli tudi posojilo in da jim za zdaj ostaja še 1.800.000 evrov dolgov do bank.

Prva nagrada 30.000 evrov
Poziv za sodelovanje na natečaju je objavljen v današnji izdaji časnika Delo in v Financial Timesu. Za najboljšo projektno rešitev je predvidena nagrada 30.000 evrov, druga nagrada znaša pol manj (15.000 evrov), tretja pa 10.000 evrov. Poleg tega bodo tri idejne zasnove odkupili za 6.000 evrov. Ob tem je mufti v smehu zatrdil, da je denar za nagrade zagotovljen in da bo šel izključno iz žepa islamske skupnosti.

Dodal je še, da verjame, da je ta natečaj najboljša rešitev, saj "smo vedno govorili, da bomo veseli, če bo džamija sprejemljiva ne samo za muslimane v Sloveniji, ampak tudi za okolico".

Mufti je poudaril, da bodo džamijo gradili po fazah (te bodo odvisne predvsem od zbranih finančnih sredstev). "Najprej bomo zgradili parkirišče, nato sakralni objekt." Ostalo pride na vrsto pozneje, če in ko bodo zbrali dovolj sredstev: "Nič se ne mudi. Če ne bo uspelo nam, bo uspelo tistim, ki pridejo za nami." Ob tem je izrazil prepričanje, da bo džamija končana do konca njegovega oz. županovega mandata.

Janković: Vesel sem, da je prišel današnji dan
Rok za oddajo natančnega elaborata je 30. oktober, podoba džamije pa naj bi bila nato predvidoma znana konec leta. Ljubljanski župan Zoran Janković, ki se je aktivno vpletel v proces gradnje džamije že v svojem prejšnjem mandatu, je priznal, da je predstavitve mednarodnega natečaja zelo vesel, še bolj vesel bo, ko bodo konec leta predstavili izbrano rešitev, in najbolj vesel, ko bodo drugo leto, če bo šlo vse po načrtih, džamijo začeli graditi.

Župan Mestne občine Ljubljana je ob tem še poudaril, da je "džamija v Ljubljani prepotrebna" in da predstavlja kulturno raznolikost, ki jo Ljubljančani ne samo sprejemajo, ampak tudi živijo.

Mestni svet je soglasje dal že leta 2008
Več desetletij prizadevanj za gradnjo islamskega versko-kulturnega centra so se začela udejanjati konec leta 2008, ko je ljubljanski mestni svet sprejel prostorski akt, ki na zemljišču na Parmovi ulici predvideva gradnjo islamskega centra. Glavni objekt naj bi bil visok do 12 metrov, molilnica do 24 metrov, minaret pa do 40 metrov. Za dostop do centra sta predvideni dve novi dvosmerni cesti, odlok pa predvideva tudi najmanj 450 parkirnih mest v kletnih etažah. Zemljišče ob Parmovi ulici je, kot je znano, islamska skupnost takrat odkupila za slabih pet milijonov evrov.

Napovedana gradnja džamije je takrat razgrela njene nasprotnike. Mestni svetnik Mihael Jarc (Lista za čisto pitno vodo) je vložil tudi pobudo za začetek referendumskih postopkov, a jo je Mestna občina Ljubljana zavrnila. Pol leta zatem, junija 2009, je upravno sodišče s sodbo v celoti zavrnilo tožbo, ki jo je zaradi zavrnitve pobude vložil Jarc.