Med drugim je bilo slišati, da so nekateri deli napisani zelo zapleteno, na nekaterih področjih pa akt predvideva le priporočila.

Predlog uredbe o vzpostavitvi enotnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu je Evropska komisija pripravila zaradi izrazitega poslabšanja razmer za delovanje medijev in novinarjev, pri tem pa je pomagalo poročilo o vladavini prava in pritiski Evropskega parlamenta, je v uvodu pojasnila voditeljica pogovora Nataša Briški, sicer novinarka in urednica Metine liste.

Kot je dejala, predlog vzpostavitve enotnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu EU-ja med drugim obravnava področja sodelovanja med neodvisnimi regulatorji, uredniško neodvisnost, imenovanje organov javnih medijskih servisov, stabilno financiranje, ureditev medijske koncentracije, pregledno oglaševanje državnih podjetij in varovanje novinarskih virov.

Svetovalec ministrice za kulturo za medijsko področje Lenart J. Kučić je pojasnil, da so se na ministrstvu že seznanili z osnutkom uredbe in ugotovili, da so nekateri členi bolj priporočila, drugi pa so napisani izredno natančno. Evropska komisija z uredbo po njegovi oceni pošilja več pomembnih sporočil, med drugim, da obstaja politična volja za "tak korak". Prav tako je pomembno, da uredba pokriva področja, kot so svoboda medijev, avtonomija javnih servisov in druga, je dejal.

Sporočilo uredbe, da je medijsko področje treba regulirati, lahko ministrstvu po besedah Kučića pomaga pri pripravi nove medijske zakonodaje, za katero so se udeleženci strinjali, da je v Sloveniji zastarela. Medijsko zakonodajo nameravajo na ministrstvu urediti v prvi polovici mandata, torej približno v roku dveh let od nastopa vlade v juniju.

Raziskovalka na Mirovnem inštitutu Brankica Petković je pojasnila, da je bila ena izmed sodelujočih raziskovalcev in inštitutov v raziskavi o medijskem pluralizmu na spletu, na podlagi katerega je Evropska komisija predlog uredbe pripravila v letu dni. "To je tudi sporočilo naši vladi, kako se pripravlja zakonodaja," je poudarila.

Sam akt po njeni oceni ne bo zadoščal, da bi se uredile težave, s katerimi se spoprijemajo novinarji, mediji in državljani. Vseeno gre za pomembno sporočilo Evropske komisije, je poudarila. "Najmanj takšno pričakovanje imam do te vlade, ministrice za kulturo in kolega Lenarta, s katerim sva sodelovala dolga leta," je dodala.

Direktorica Evropske zveze novinarjev Renate Schroeder je ocenila, da nekateri deli akta kažejo na pomanjkanje političnega poguma Evropske komisije. Pri njegovem snovanju so bile po njenih besedah prisotne tudi novinarske organizacije, hkrati pa je bila Evropska komisija pod velikim pritiskom lobijev medijskih lastnikov. Če bi pritiski prevladali, akta sploh ne bi bilo, zato snovalcem vseeno priznava velik dosežek.

Na posvetu je sodelovala tudi sodelavka za pravne zadeve na generalnem direktoratu za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo Evropske komisije Sabina Tsakova, ki je sodelovala pri pripravi osnutka uredbe in je pojasnila nekatera področja, na katera se nanaša. Na vprašanje, ali bi akt lahko pomagal v primeru nefinanciranja Slovenske tiskovne agencije (STA), je odgovorila, da akt ne naslavlja specifičnih primerov, a vsebuje določbe o zagotavljanju financiranja javnih medijev, ki se bodo morale "uporabljati neposredno".

Vodja sektorja za elektronske medije na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) Tomaž Gorjanc je poudaril, da pri Akosu akt pozdravljajo. Strinja se z oceno Kučića, da je na nekaterih področjih zelo zapleten, drugje pa gre bolj za priporočila. Ob tem tudi sam opozarja na problematiko slovenske medijske zakonodaje, ki je na določenih področjih pomanjkljiva.