SMS in Hrvaško kulturno društvo Maribor "za", Hervardi, Zbor za republiko, Zavod 25. junij in Stranka slovenske unije "proti". Tako so se o sporazumu opredelile neparlamentarne stranke in civilna združenja.

Ali ima Slovenija dovolj argumentov za zanjo najugodnejšo rešitev, jih je mogoče uveljaviti ob sprejetju arbitražnega sporazuma, bomo pridobili ali izgubili in ka bo, če sporazum pade, je nekaj vprašanj o katerih so razpravljali predstavniki Zavoda 25. junij, Zavoda za republiko, Zveze domoljubnih društev Hervardi, Stranke mladih Slovenije - zeleni, Hrvaškega kulturnega društva Maribor in Stranke slovenske unije.

Zakaj "proti"...
Andrej Šiško iz Zveze Hervardi je v odgovoru na vprašanje, zakaj zveza nasprotuje sporazumu poudaril, da so ozemlja, o katerih je govora v arbitražnem sporazumu okupirana. Šele ko se Hrvaška umakne, se lahko pogovarjamo o rešitvi, je dejal. Gregor Virant iz Zbora za republiko, ki sporazumu prav tako nasprotuje, pa je dejal, da je arbitražni sporazum garancija, da bo Slovenija ostala brez dostopa do odprtega morja. Marjan Podobnik iz Zavoda 25. junij je naprotovanje sporazumu utemeljil z ugotovitvami ustavnega sodišča, ki je pravi, da je Slovenija ozemlja, o katerih se odloča v okviru sporazuma, že imela, zato je po njegovem neodgovorno prevzemati tveganje, da bi ta ozemlja dokončno izgubili. Vlado Dimovski iz Stranke Slovenske unije obžaluje nastalo situacijo, v kateri se Slovenci razdvojeni podajamo v reševanje tako pomembnega vprašanja. Meni, da bi morali biti enotni, s sporazumom pa se Slovenija odreka suverenosti, ki bi jo v medsebojnih pogajanjih s Hrvaško imela.

... in zakaj "za"
Darko Kranjc iz SMS - zeleni sporazum podpira, in, kot je dejal "ne more verjeti, da se sporazum bere tako enoznačno". Izpostavil je, da je za Slovenijo med najpomembnejšimi člen, ki govori o stanju na dan 25. junij 1991, vse drugo pa je označil za zavajanje. Večno bomo sosedje s Hrvati, je poudaril, zato je treba to vprašanje rešiti. Da "takšno napeto stanje ne koristi nobeni državi", pa je dejal Josip Kelemen iz Hrvaškega kulturnega društva Maribor, ki sporazum podpira. Menijo namreč, da je treba predsedniku vlade zaupati.

Neenotnost škoduje Sloveniji
Vlado Dimovski, ki je sodeloval v vladi Janeza Drnovška, v okviru katere je nastal sporazum Drnovšek - Račan, je omenjeni sporazum izpostavil kot minimalni standard, pod katerega se Slovenija ne sme spustiti. "Arbitražni sporazum tega minimalnega standarda nima," je opozoril.

Darko Kranjc pa je izpostavil problem nesodelovanje med strankami, kar po njegovem mnenju zavira možnost soglasje državljanov. Marjan Podobnik je dejal, da poenotenje strank podpira, a nasprotuje temu, da Slovenija kapitulira. Kelemen pa je pri tem opozoril, da bi vsaka vas in občina ne moreta "delati" svojih meja, "to morajo urediti državni organi, na to smo čakali 19. let in čas je, da se uredi". Če bo meja na Muri, bo verjetno Hrvaška nekaj ozemlja prepustila, zato je normalno, da tudi Slovenija nekaj prepusti, je dejal.

Slovence nas bodo nesli žejne čez vodo, je o posledicah podpore sporazumu dejal Andrej Šiško, saj bo "Hrvaška prej v Evropski uniji kot pa bo določena meja," kar bo možnosti Slovenije izničilo. Kranjc se s Šiškom ne strinja in zatrjuje, da hrvaški vstop ne spremeni načina odločanja arbitrov.Dejal je, da verjame, da je v sporazumu dovolj varovalk, da se bo arbiter odločil prav.

Teritorialni stik ali le stik
Virant se je dotaknil tudi jeziokovnega dela sporazuma in opozoril, da zdajšnja formulacija Sloveniji "absolutno ne omogoča dostopa do teritorialnega morja". Dejal je, da se po sporazumu mejo na morju določa po mednarodnem pravu, po tej praksi pa se zalivi delijo po principu sredinske črte, kar "v vsakem primeru pomeni, da bodo naše vode zaprte". V tem primeru pomeni "stik" povezavo preko hrvaškega morja do teritorialnih voda, mi pa ostanemo zaprti, je dodal.

Slovenija postavlja na kocko svoj status pomorske države, se strinja Vlado Dimovski. Njegova stranka meni, da bi morala biti v sporazumu je ključna varovalka izjava, da Hrvaška na noben način ne bo vplivala na slovensko jurisdikcijo v Piranskem zalivu.

Virant je kot preveč poenostavljene (gre za stanje na 56.6.1991) zavrnil tudi Krajnčeve trditve in opozoril, da hrvaška stran trdi, da meja na morju takrat ni bila določena, zato ta problem ni rešen. Krajnc namreč vztraja, da je s tem, da sta se državi sporazumeli o stanju na omenjeni dan, slovenski interesi dovolj zavarovan. Marjan Podobnik sicer zagovarja vstop Hrvaške v EU, a ostaja pri zahtevi, da se Hrvaška umakne z "zasedenih ozemelj". Tudi Šiško pravi, da je treba "hrvaške apetite ustaviti".

Če sporazum na referendumu pade...
Gregor Virant meni, da padec sporazuma na refrendumu Slovenije ne bi prizadel, saj mora Hrvaška v sklepni fazi vstopa v EU zapreti tudi poglavje o dobrososedskih odnosti. Slovenske zahteve niso nemogoče ali pretirane, je prepričan Virant in izpostavil zahteve Grčije, da Makedonija pred vstopom spremeni ime, ki so po njegovem mnenju večje kot želja Slovenije po dostopu do odprtega morja.

Zdajšnji položaj je mnogo boljši, kot bi bil tisti v primeru podpore sporazumu, se strinja Marjan Podobnik, ki je izpostavil primer slovenskih ribičev, ki po njegovih besedah brez težav ribarijo v odprtem morju. Ribič naj bi se bali, da te možnosti, če bo potegnjena sredinska črta, ne bodo več imeli.

Vlado Dimovski pa je ponovno izpostavil nujnost vztrajanja pri minimalnem standardu sporazuma Dnovšek - Račan in dejal, da glede na to, da se že zdaj pogovarjamo o alternativah vse kaže na to, da vlada nima strategije. V tem trenutku, tik pred referendumom, nimamo razdelane situacije, nimamo niti sprejetega memoranduma, ki naj bi ga predložili arbitražnemu sodišču, je "nepripravljenost" vlade izpostavil Vlado Dimovski.

Drugačno pa je mnenje Darka Krajnca. V primeru zavrnitve se bodo odnosi poslabšali, zaupanje pa bo padlo, posledice pa bo občutila tudi država kot članica mednarodne skupnosti, status quo pa koristi le strankam, ki so že ves čas na oblasti v obeh državah, je prepričan Kranjc. Josip Kelemen padca sporazuma sicer ne vidi kot katastrofo, a je kljub vsemu prepričan, da bi se odnosi nekoliko poslabšali.

Marjan Podobnik pa je dejal, da je poslabšanje odnosov "nevarna predpostavka", saj sam napoveduje, da bi se ti poslabšali, če bi večina državljanov verjela, da je bilo Sloveniji odvzeto nekaj, kar je njena pravica. Po njegovem mnenju je nepravična rešitev tista, ki prinaša slabše odnose.

"Sami vlečemo na plano neke črne scenarije," se je na Podobnikove besede odzval Darko Kranjc in poudaril, da bo arbitražno sodišče tisto, ki bo Hrvaško "potisnilo" iz slovenskih ozemelj. Šiško Kranjčevim argumentom oporeka, saj je prepričan, da je edino merilo "stališče ustavnega sodišča, v katerem je natančno zapisano, kaj je zasedla Hrvaška" ter da se mora Hrvaška umakniti sama.

Ne razmišljamo, kako bomo ravnali v prihodnosti, kot kritično dejstvo izpostavlja Vlado Dimovski, ki meni, da ni važno, v katero smer bo šel sporazum, saj je slovenski narod razklan, kar vidi kot največji problem. "Slovenska politika mora znati zagotoviti slovenske nacionalne interese. Če ne bomo zavrnili sporazuma, se bodo pojavili nove, večje zahteve do Slovenije," je svoj pogled v prihodnost predstavil Andrej Šiško, medtem ko Gregor Virant zagovarja širok konsenz v politiki in šele nato odločitve, ki so pomembne za prihodnost. Virant, je še izpostavil, da ne želi, "da bi si nas zgodovina zapomnila kot generacijo, ki je zapravila slovensko morje. "