Na političnem parketu je minil teden manjkajočih glasov. Začelo se je z razpravo o najtežjem opozicijskem orožju, ustavni obtožbi premierja Janeza Janše. Pobudnikom so na koncu zmanjkali glasovi, da bi o očitkih presojalo ustavno sodišče, še predtem pa glasovi, da bi se o temi izrekel predsednik Borut Pahor.

Po seji vlade, ki je za nazaj razveljavila postopek izbire dveh delegiranih evropskih tožilcev, je odstopila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, ki je ostala tudi brez podpore predsednika stranke. In za konec še vnovičen neuspešen poskus zamenjave predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Da ne bodo tvegali, če res ne bo zagotovljenih 46 glasov, je bilo predtem slišati iz koalicije, a so, in znova je zmanjkal en glas. Skoraj sočasno z dogajanjem v parlamentu pa je na ljubljanskih ulicah zaradi razmer – tudi ali predvsem političnih – protestiralo več deset tisoč ljudi.

Mnenji o aktualnem političnem dogajanju sta soočila poslanka iz SDS-a Alenka Jeraj in poslanec iz SD-ja Matjaž Nemec. Z njima se je pogovarjala voditeljica Tanja Gobec.

Vabljeni k branju pogovora.

Gospa Jeraj v petek takoj po neuspehu zamenjave predsednika državnega zbora ste napovedali vnovične poskuse. Do kdaj ti poskusi? Predsednik države pravi, da gre za politično negotovost.
Jeraj: To, kar se dogaja, kaže na to, zakaj mora biti predsednik parlamenta iz koalicijskih strank. Namreč, predsednik parlamenta je tisti, ki vodi postopke, ki vodi proceduro, in skrbi za to, da v DZ-ju stvari tečejo tako, kot morajo. Vemo pa, da je gospod Zorčič glasoval proti lastnemu dnevnemu redu, ki ga je sprejel, in to seveda kaže, da bi to funkcijo moral opravljati nekdo, ki želi sodelovati in postopke voditi tako, kot je treba.

Vas njegov argument, v petek ga je predstavil, da za dnevni red ni glasoval zaradi razdelitve mest v delovnih telesih …
Jeraj: Glejte, v delovnih telesih so vsa tista mesta, za katera smo se dogovorili, v skupini nepovezanih poslancev tudi dobili. Kar so prosili, to so dobili, seveda pa zdaj izsiljujejo in hočejo več. V tako izsiljevanje ne moremo privoliti.

Nemec: Te zadnje izrečene besede ne držijo. Gre za sorazmerje v državnem zboru, ki ni izpolnjeno. Gre za to, da še danes nepovezani poslanci niso dobili toliko mest, kot jim po razrezu pripada. Tukaj ne gre za gospoda Zorčiča, ampak gre za to, da si želi koalicija podrediti državni zbor. In seveda, noben unikum ni, da je predsednik državnega zbora iz opozicije, v marcu mesecu so imeli na Nizozemskem volitve, do takrat je pa kar štiri leta in pol mandat vodila predsednica parlamenta iz opozicijskih vrst. Tisto, kar bode v oči v danem trenutku, ni to, da je Igor Zorčič predsednik DZ-ja, tisto, kar bode v oči, je dejstvo, da Janez Janša nima več večine, niti udobne niti neudobne, ki bi mu zagotavljala normalno delovanje parlamenta. Zato da se to zgodi, je treba upoštevati vse parlamentarne prakse in poslovnike in zakone, ki so se v zadnjih 30 letih v Republiki Sloveniji uveljavili. V tem mandatu smo priča popolni degradaciji vseh postulatov naše države.

Gospa Jeraj, 46. glas bo prišel od kod?
Jeraj: Glejte, mi smo tudi tokrat imeli zagotovilo, da bodo vsi tisti poslanci, s katerimi smo se dogovorili, tudi glasovali tako, kot smo se dogovorili. Zato ne morem ta trenutek reči, kdo je tukaj zatajil. Na vsak način bomo, ker menimo, da je to edino pravilno, poskušali zamenjati gospoda Zorčiča. Kako in kdaj se bo to zgodilo, bomo pa videli. Mi načeloma ne bi imeli težav s tem, če bi on vodil postopke enakovredno za vse, ampak on se je tukaj jasno postavil na stran opozicije in ni predsednik parlamenta vseh poslancev, ampak samo opozicijskih.

Dokler ni odšel iz SMC-ja med opozicijo, niste imeli pripomb na njegovo vodenje, to drži?
Jeraj: Smo se dogovarjali normalno, ker potekajo dogovori ves čas in smo se stvari dogovorili, drži. Zdaj se pa z njim ne da dogovoriti oziroma se očitno dogovarja z nekaterimi drugimi. Mimogrede, ta mesta v delovnih telesih, torej, najmanjša poslanska skupina nepovezanih poslancev ima tudi predsednika parlamenta, to vemo, da šteje veliko več kot mesta v odborih, tako da potem moramo tudi to razmerje upoštevati, pa ga ne želijo, kot da tega ni.

Gospod Zdravko Počivalšek, informacije so, da bi se vrnil med poslance, potem bi odšel SD-jev poslanec Gregor Židan. Koliko je na tem?
Jeraj: Glejte, mi se bomo o tem, kako ravnati, vnaprej dogovorili in bomo videli, na vsak način pa je ta odhod poslanca Židana v drugo stranko svojevrsten. To se v principu ne bi smelo dogajati, vemo, da se je porušilo razmerja v državnem zboru.

Nemec: V tem istem mandatu je SDS pridobil poslanko iz vrst SNS-a, ki naj bi bila opozicijska stranka, kar pa ne drži več, kajti podpisali so sporazum o sodelovanju. Tisto, kar bode v oči, ni samo primer komisije, ki ji predsedujem jaz, to je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), kjer ima z nastopom Janševe vlade prvič v zgodovini Slovenije opozicija manjšino.

Tukaj mora po poslovniku imeti večino opozicija …
Nemec: Tako je. Če ne bi bili vešči poslovnika in nekoliko iznajdljivi, bi bil to praktično brezzobi tiger. Danes pa imamo situacijo, ko lahko kljub naši iznajdljivosti, ko dejansko lahko dokažemo dobro delo na komisiji, a prikrajšano zaključkov, kajti nemogoče je sprejeti kar koli, ko koalicija nadzoruje svojo lastno vlado. To je unikum v Evropi, lahko rečem.

Jeraj: Kot je unikum, da imamo predsednika parlamenta iz najmanjše stranke.
Nemec: To seveda ne drži. Na Nizozemskem, kot sem že povedal, lahko preverite, je bila gospa iz opozicije v celotnem mandatu.

Pri evropskih tožilcih smo in pri odstopu pravosodne ministrice Kozlovič. Pravniki so si enotni, da za nazaj razveljaviti razpisa pač ne gre. Matej Avbelj je za Finance.si zapisal, da gre za kršitev vladavine prava. Zakaj se vztraja pri tej neseznanitvi, razpis razveljavljen za nazaj in ali imate že novo ime pravosodnega ministra?
Jeraj: To odločitev je sprejela vlada, tako da bodo morali oni povedati. Je pa treba ob tem povedati, da moramo v evropske institucije pošiljati najboljše kandidate, vemo, da smo se kar nekajkrat opekli pri sodnikih in potem izpademo zelo neresni, ko predlagamo ljudi, ki ne izkažejo kompetenc. Teh dveh tožilcev ne poznam. Novo ime (pravosodnega ministra, op. n.) bo predlagal SMC, počakali bomo na ta trenutek, ker je to iz njihove kvote.

Ta del o tožilstvu je bil tudi v ustavni obtožbi, pravniki so dan po tem, ko je obtožba padla, rekli, da je bila ta točka tipična za ustavno obtožbo, glede na to, da je šlo za poseg za nazaj.
Nemec: Gre za točko preloma v slovenski demokraciji. Smo ena od dveh držav, ki v EU-ju blokira t. i. kontrolo nad pridobljenimi evropskimi sredstvi, ki jih bomo lahko v prihodnje črpali. Tukaj ne gre za visoko politiko, gre izključno za to, da Janez Janša osebno blokira dva delegirana tožilca, ki bosta nadzorovala črpanje evropskih sredstev. Če lahko reflektiramo dogajanje v bližnji Madžarski, ravno to počno oni. Dejansko celotno črpanje evropskih sredstev je nadzorovano od predstavnikov stranke Fidesz, in to je tisto, kar bi gospod Janez Janša rad naredil. Kompetentnost posameznikov, ki so kandidirali, je pa nedvoumna in dokazana. Temu se politika ne more odreči, ne na takšen način, kot to počne zdajšnji premier in vlada. Zadeve so alarmantne in temu sledi upor ljudi in zato smo imeli pred dnevi protest na ulicah.

Za konec bi še prosila oba za stališče. So bila slišana sporočila množice nekaj deset tisoč protestnikov, točne ocene števila policija še ni dala. Med drugim so pozvali k predčasnim volitvam.
Jeraj: Nam se ne zdi, da bi bilo treba oditi na predčasne volitve. Ocenjujemo, da vlada dela dobro, da parlament dela dobro. Na isti petkovi seji, kjer gospod Zorčič ni bil razrešen, smo sprejeli kar nekaj zakonov – in to z veliko večino, ker so stvari dobre in se sprejemajo dobre stvari. V načrtu imamo še kar nekaj zakonov, med drugim zakon o dolgotrajni oskrbi, nekatere druge zakone. Želimo si opraviti mandat do konca, odlično odpredsedovati in potem bomo šli vsi skupaj na volitve. Takrat ko so redne, naslednje leto maja.

Nemec: Vse to lahko naredi tudi katera koli druga vlada. Predsedovanje, malteški primer kaže, da to ni noben problem, nobena težava, da se v času predsedovanja izvedejo predčasne volitve.

Ampak gospod Nemec, iz SD-ja prihajajo različni glasovi. Gospod Han je rekel, naj se dogovorimo, da po predsedovanju gremo na volitve, predsednica vaše stranke pa pravi čim prej. Kaj je enotno stališče?
Nemec: Naše sporočilo je nedvoumno, to ponavljamo nenehno. Zdravilo za dano situacijo v Sloveniji je samo eno – takoj, nemudoma, čim hitreje na predčasne volitve. To je edini način, da se bo lahko politično prizorišče pretreslo in sestavila vlada, ki bo konstruktivna in kazala nov ekonomski cikel ter reševala težave našega vsakdana, kot je zdravstvo, sociala, kot je bilo rečeno dolgotrajna oskrba.

Do volitev lahko pridemo, če bo predsednik (Janez Janša, op. n.) vezal zaupnico. Možnosti za to?
Jeraj: To bo povedal predsednik, a mislim, da ne. LMŠ šele piše program, kolega je rekel, da lahko katera koli vlada naredi to, kar je še v načrtu. Ne vem, ali res, kajti zakon o dolgotrajni oskrbi so socialni demokrati nekaj let delali, pa ga niso naredili. Veliko stvari se je premaknilo z mrtve točke.