Včeraj zvečer so po Dnevniku Televizije Slovenija na naše vprašanje o razlogih za razrešitev direktorja statističnega urada odgovorili z vladnega urada za komuniciranje (Ukom) in zapisali, da se pri zamenjavi sklicujejo na peti odstavek 83. člena Zakona o javnih uslužbencih.

"Tega splošnega pravila, ki sicer velja za razreševanje direktorjev vladnih služb in direktorjev organov v sestavi ministrstev, v primeru generalnega direktorja statističnega urada ni dopustno uporabiti," pa opozarja Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete.

Sorodna novica Predčasna zamenjava direktorja Sursa prvič v zgodovini Slovenije

Pirnat zato meni, da je pri imenovanju oz. razrešitvi generalnega direktorja statističnega urada treba upoštevati Zakon o državni statistiki, ki poudarja samostojnost in neodvisnost državne statistike.

"Zakon o državni statistiki predvideva, da je lahko razrešen, ampak samo iz krivdnih razlogov, če je zaradi napak pri organizaciji prišlo do večjih napak pri delu, in glede teh krivdnih razlogov mora imeti možnost, da se o njih izreče, da se brani," pojasnjuje.

Poklicna neodvisnost ne sme biti ogrožena

Za pojasnilo o takšni razrešitvi smo prosili tudi Eurostat, od koder so nam odgovorili, da razlogi za razrešitev vodje statističnega urada ne smejo ogroziti poklicne neodvisnosti.

Za pojasnila smo prosili tudi predstavnici državnega zbora v statističnem svetu.

"Ni bilo nobenih kakršnih koli indicev ali česar koli, kaj bi bil razlog za to, in tudi vlada ni navedla nobenih razlogov in informacij, zakaj se je to zgodilo," je opozorila Andreja Zabret (LMŠ).

Mateja Udovč, poslanka SMC-ja, pa je v pisnem sporočilu zapisala, da o razlogih za razrešitev direktorja ni bila seznanjena, zato pričakuje, da bodo na naslednji seji statističnega sveta deležni korektne in konkretne predstavitve razlogov za njegovo razrešitev.