Trenutne razmere, povezane z izbruhom epidemije covida-19, so v Sloveniji, pa tudi širše, pokazale, kako zelo povezani smo drug z drugim in kako (so)odvisni smo drug od drugega. V kolesju sodobnega življenja ima vsako kolesce – na prvi pogled še tako majhno, nepomembno, tako obstransko – svojo vlogo in pomen.
Javna razprava
Uradna statistika zagotovo sodi med področja, ki v "normalnem" življenju večinoma niso posebno izpostavljena. Vendar pa so podatki uradne statistike v ozadju marsikatere odločitve, tako na ravni države in raznih institucij kot podjetij ali posameznikov. Podatki o zaposlenosti, inflaciji, bruto domačem proizvodu, uvozu, izvozu, številu starostnikov, (u)porabi antidepresivov so samo nekateri izmed primerov uradne statistike, ki neposredno ali posredno vplivajo na oblikovanje odločitev.
Nacionalni statistični sistem s Statističnim uradom Republike Slovenije (SURS) kot glavnim proizvajalcem uradne statistike in koordinatorjem dejavnosti uradne statistike je za marsikoga nerazumljiva celota. Poleg SURS-a sta v zagotavljanje uradne statistike vključena še – v zadnjem času bolj izpostavljen – Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ) in Banka Slovenije (BS). Pristojnosti so deljene glede na vsebino področja posamezne omenjene institucije, v vsakem primeru pa vsaka uradna statistika, ki jo proizvedemo v Sloveniji, tesno sledi načelom Kodeksa ravnanja evropske statistike, ki zagotavlja kakovostno, transparentno in vsem uporabnikom dostopno statistiko.
Osnovno vodilo v ozadju je zagotavljanje zaupanja v sistem uradne statistike. Ta na eni strani ščiti vsakega posameznega dajalca podatkov z zagotavljanjem varovanja statistične zaupnosti in uporabe zbranih podatkov izključno za statistične namene. Primer uporabe podatkov za nestatistični namen bi bil, če bi npr. davčne oblasti uporabile podatke za namene ugotavljanja davčne obveznosti. Tega v Sloveniji ni. Na drugi strani pa zaupanje spodbuja dosledno spoštovanje najvišjih metodoloških in drugih statističnih strokovnih meril ter smernic.
Danes, v dobi informacij, je o marsičem na voljo ogromno podatkov. Na vsakem vogalu podatki o tem, podatki o onem. Tukaj se uradna statistika jasno loči od vseh drugih: informacije podaja dosledno in natančno, z vsemi jasno opredeljenimi pripadajočimi metodološkimi opozorili in pojasnili. Pove, kaj pomeni podatek, kako smo do njega prišli, kako ga interpretirati in uporabiti v nadaljnji analizi. SURS ima sicer svoje pristojnosti jasno določene in ločene od drugih institucij, ki naše podatke uporabljajo v svojih študijah in analizah, hkrati pa s temi institucijami odlično sodelujemo. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) in številni drugi so tisti, ki na podlagi naših podatkov pripravljajo in analizirajo razne ukrepe, tudi ukrepe za boj proti epidemiji covida-19, ugotavljajo, kako epidemija vpliva na naše življenje, gospodarstvo, zdravstvo.
Skrb v državi se je ob razglasitvi epidemije v celoti usmerila v zdravje in zdravstvo: koliko obolelih, ozdravljenih, umrlih, zasedenost kapacitet, varnostna oprema. Podatki, analize, ukrepi so bili vezani na ta vprašanja. Prešli pa smo že v naslednjo fazo, ko se vpliv epidemije, čisto z vidika podatkov, osredotoča tudi na vse druge vidike našega življenja in delovanja: Kje se nahajamo zaposleni, tako geografsko kot po panogah dejavnosti? Kaj se dogaja s turizmom? Trgovina z našimi sosedami in drugimi partnerji? Gospodarska klima in pričakovanja? Inflacija?
Zbiranje podatkov v oteženih okoliščinah in zakaj je pomembno, da sodelujete
SURS opravlja svojo dejavnost tudi zdaj, kljub oteženim okoliščinam. Te so otežene z dveh vidikov: najprej, zagotavljanja varnosti in zdravja naših sodelavcev. To pomeni, da, glede na razmere, ne morejo vsi redno opravljati svojega dela. Po drugi strani pa so naše surovine, torej podatki, ki nam jih sporočajo dajalci podatkov, postale bolj redke. Z manj vhodnimi podatki lahko proizvedemo tudi manj statistik. V nekaterih primerih je to preprosto manj – ko podatkov ni in objav ne moremo pripraviti ter njihovo objavo prestavljamo na poznejši čas. V nekaterih primerih pa nam tudi z manj vhodnimi podatki z ustreznimi metodološkimi prijemi vseeno uspe pripraviti za objavo dovolj kakovostne statistike, pri čemer v metodoloških opozorilih jasno zabeležimo, kje so se pojavili izzivi. Še posebej v povezavi s to drugo omejitvijo se uradni statistiki zavedamo, da je v trenutnih razmerah nujno zagotavljati uradne statistike hitro. Če nam prav vseh elementov kakovosti v tem času ne uspe doseči v ustrezni meri, pa je naša odgovornost, da tako objavljene "hitre" statistike opremimo z omenjenimi metodološkimi opozorili.
Statistični sistem v Sloveniji je v veliki meri naslonjen na administrativne in registrske vire. S tem sodimo v svetovnem merilu med razvite statistične sisteme, tj. take, ki na eni strani prebivalce in podjetja obremenjujejo s statističnimi vprašalniki v najmanjši možni meri, na drugi strani pa s tem ustvarjajo tudi finančne prihranke. V težavah, s katerimi se srečujejo naši dajalci podatkov zaradi trenutnih razmer, pride ta razbremenitev še bolj do izraza. Vendar se moramo zavedati, da čisto vseh podatkov le ne moremo zbrati iz teh virov; nekatere lahko pridobimo samo neposredno pri podjetjih in prebivalcih. In v trenutnih razmerah, ko je veliko podjetij moralo zapreti svoja vrata, težko pridemo do podatkov, do katerih smo običajno prišli brez težav.
Na drugi strani smo morali zaradi zdajšnjih razmer popolnoma opustiti neposredno zbiranje podatkov – z obiski naših anketarjev pri prebivalcih (t. i. terensko anketiranje), kar močno vpliva na pridobivanje podatkov pri posameznikih in gospodinjstvih. Ukinitev "terena" se morda na prvi pogled v današnjih časih, ko smo vsi dostopni povsod in ves čas, ne zdi tako velika težava. Zavedati pa se je treba, da je osnova za vse naše vzorce, ki jih potrebujemo za izvedbo tovrstnih raziskovanj, centralni register prebivalstva. Na podlagi podatkov iz tega registra namreč izdelamo vzorec, ki je reprezentativen za celotno populacijo. V centralnem registru prebivalstva je podatek o prebivališču osebe, ni pa podatka o telefonski številki, o naslovu e-pošte ali o čem podobnem, kar bi nam zelo olajšalo zbiranje podatkov na daljavo. Zato prvi korak vedno naredimo po običajni pošti, potem pa – glede na možnosti – ponudimo telefonski klic (za tiste, ki imajo telefonsko številko v imeniku), e-poročanje (za tista raziskovanja, pri katerih je ta funkcionalnost vzpostavljena). Tiste, ki jih zaradi zdajšnjih omejevalnih ukrepov ne moremo obiskati na domu, tudi nimamo njihove telefonske številke in ki nam podatkov ne morejo sporočiti prek interneta, pa prosimo, da stik z nami vzpostavijo sami.
Vse, ki ste prejeli vabilo, prosimo, da si vzamete nekaj trenutkov svojega časa za sodelovanje v naših raziskovanjih. Le tako bomo zbrali dovolj podatkov, da bomo lahko zagotovili kakovostne rezultate ter dobro osnovo za odločanje na vseh ravneh. Ti podatki bodo, med drugim, na koncu pokazali tudi vpliv novega koronavirusa na različne segmente družbe.
Kaj so pokazali prvi podatki?
Nekaj podatkov, v katerih se odražajo posledice epidemije novega koronavirusa, smo že objavili. Prvo polovico marca je Slovenija še delovala v dokaj normalnem ritmu, v drugi polovici pa so bili zaradi znanih razlogov sprejeti omejevalni ukrepi. Ti ukrepi so pomenili zaprtje dobršnega dela trgovin in prenehanje opravljanja storitev ter tudi poslovanja drugih gospodarskih panog. Prihodek od prodaje v trgovini z neživilskim blagom je bil v letošnjem marcu za več kot petino nižji kot v marcu prejšnjega leta, v trgovini z motornimi gorivi za četrtino nižji, v trgovini z motornimi vozili pa za več kot tretjino nižji. Čeprav je večina trgovinske dejavnosti torej že zaznala upad prihodka, pa smo v celotnem marcu realno nakupili za skoraj 5 odstotkov več živil kot v marcu 2019.
Hrana in brezalkoholne pijače so se v obdobju enega leta podražile povprečno za 5 odstotkov, v zadnjih dveh mesecih nismo zaznali znatnejšega porasta cen. Hrana in brezalkoholne pijače so se v marcu glede na februar podražile za 0,4 odstotka, v aprilu še za dodatnih 0,3 odstotka. Na letni ravni izstopajo predvsem višje cene mesa in sadja. Pri drobnoprodajnih cenah smo zaznali tudi dve bistveni pocenitvi, ki jih lahko posredno pripišemo pojavu novega koronavirusa. To so nižje cene električne energije in cenejši naftni derivati.
Tudi turistični nastanitveni obrati po 16. marcu niso smeli več sprejemati novih gostov. Zato smo v marcu 2020 zabeležili 75 odstotkov manj prihodov turistov in 67 odstotkov manj njihovih prenočitev kot v marcu 2019.
V aprilu pa po prvih podatkih, ki jih imamo na voljo, že zaznavamo nove rekordno nizke vrednosti na različnih področjih. Razpoloženje med slovenskimi podjetji in potrošniki je doseglo z naskokom največji mesečni padec doslej in hkrati najnižjo vrednost, odkar izvajamo to raziskovanje. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v aprilu 2020 za 36 odstotnih točk nižja kot v marcu 2020. Za primerjavo: na začetku prejšnje gospodarske krize v 2008 smo za takšen padec potrebovali 5 mesecev.
Zelo majhen delež podjetij v vseh dejavnostih se ni srečeval z različnimi omejitvami pri svojem delovanju, v veliki meri pa so se podjetja spopadala z nižjo ravnjo naročil, prodaje in povpraševanja. Poleg tega je zmanjšanje zaposlovanja pričakovalo 45 odstotkov podjetij v predelovalnih dejavnostih, 24 odstotkov podjetij v trgovini na drobno, 39 odstotkov podjetij v storitvenih dejavnostih in 20 odstotkov podjetij v gradbeništvu. Na drugi strani pričakuje povečanje brezposelnosti kar 87 odstotkov slovenskih potrošnikov.
Partnerstvo za več podatkov in boljše informacije
Na SURS-u si bomo tudi v prihodnje z lastnim delom, s povezovanjem z dajalci podatkov na eni ter z uporabniki naših podatkov na drugi strani prizadevali za kakovostno, relevantno in časovno primerno podatkovno podporo pri razumevanju posledic epidemije covida-19 ter pri oblikovanju ukrepov za njihovo zmanjševanje za slovensko prebivalstvo in gospodarstvo.
Bojan Nastav, Martin Bajželj, Karmen Hren, Statistični urad RS
Obvestilo uredništva:
Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništva RTV Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje