Novela zakona o političnih strankah, ki so jo v parlamentarni postopek po skrajšanem postopku vložili in na današnji seji DZ-ja potrdili poslanci Svobode, SD-ja, Levice in NSi-ja, uvaja pred desetletjem ukinjeno ureditev. Stranke, ki so na volitvah prejele najmanj en odstotek glasov, bodo znova upravičene do skupaj desetih odstotkov proračunskih sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, ki bodo med njih razdeljene v fiksnih zneskih, preostalih 90 odstotkov sredstev pa si bodo razdelile sorazmerno s številom glasov volivcev na zadnjih parlamentarnih volitvah.

V vmesnem času je bilo namreč razmerje med fiksnim in variabilnim delom proračunskih sredstev, do katerega so stranke upravičene, nekoliko drugačno. In sicer je bilo 25 odstotkov sredstev namenjenih za fiksne in 75 odstotkov za variabilne prejemke strank.

Predsednik SLS-a Marko Balažic ocenjuje, da so si vladajoči "enostavno izračunali, da to za njih pomeni več in da imajo več kontrole". Politični prostor je na ta način dolgoročno bolj zaprt, ker onemogoča resen politični angažma vseh, "ki niso del elite".

Nov način financiranja lahko resno ogrozi delovanje neparlamentarnih strank ter demokracijo v Sloveniji, pa menijo v zeleni stranki Vesna. Po njihovem mnenju gre za povsem nedemokratičen ukrep, s katerim si želijo trenutne parlamentarne stranke zagotoviti večno premoč v slovenskem političnem prostoru ter na nepošten način preprečiti prodor novih strank v parlament.

"Gre za najbolj podel način onemogočanja naše prihodnosti in prihodnosti zelene politike v Sloveniji," so navedli. Tako vsebina kot proces sprejemanja zakona sta po njihovem mnenju potekala nedemokratično, brez vključevanja zainteresirane javnosti in manjših strank, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ-ja.

V Piratski stranki zakonske spremembe vidijo kot začetek potiskanja slovenskega demokratičnega sistema v dvo- oz. trostrankarski sistem po vzoru Velike Britanije in ZDA. "Dve največji politični stranki, Svoboda in SDS, si bosta skupaj s spremembami letnega načrta financiranja političnih strank, skoraj potrojile proračun," so pojasnili. Spremembe bodo pomembno vplivale na naslednjo kampanjo za državnozborske volitve, menijo.

"Politične stranke, ki že danes trošijo na stotisoče evrov, nekatere celo milijone, bodo imele še več moči, glas manjših strank pa bo tako še manj slišan," so opozorili Pirati.

Zakon podprle štiri parlamentarne stranke, SDS vzdržana

S spremembo finančnega načrta oz. rebalansa proračuna za leto 2023 so vladajoči nastalo situacijo sicer rahlo ublažili, pravi Balažic, ki zato večjih finančnih izpadov za stranko ne pričakuje. Na dolgi rok pa sprememba zakona neparlamentarne stranke postavlja v slabši položaj in jih prepušča "v milost in nemilost trenutni oblasti", opozarja.

Zmanjšanje sredstev strankam bi podprl, če bi se znova dovolile donacije samostojnih podjetnikov in podjetij, ki niso v javni lasti. Ob pogoju, da bi bile donacije javno objavljene, bi bil sistem "nedvomno bolj transparenten", meni. To sta sicer z dopolnilom predlagala SDS in NSi, a je bil ta predlog zavrnjen.

Ne glede na to je NSi novelo podprl, SDS pa ji z vzdržanjem ni nasprotoval. Vesne zavezništvo koalicijskih in dela opozicijskih strank ne preseneča, saj izkušnje našega političnega prostora kažejo, da se ob določenih temah oba politična pola povežeta ter si "brezsramno razdelita javna sredstva", so navedli.

"Sprašujemo se, ali gremo po poteh Madžarske, kjer zmagovalec pobere vse, ostalim prepusti životarjenje in se pripravi na večno vladanje," so bili ostri in dodali, da Gibanje Svoboda že zdaj prejme kar desetkrat več mesečnih sredstev kot Vesna, poleg vseh dodatnih finančnih ugodnosti, ki pripadajo parlamentarnim strankam.

Več denarja za strankarske pomladke

Odslej bo računsko sodišče revidiralo le stranke, ki prejmejo več kot 100.000 evrov proračunskih sredstev, hkrati se znižuje spodnja meja glob za prekrške. Po mnenju Balažica bo to olajšalo delo računskemu sodišču. Zakon namenja tudi več sredstev za strankarske mladinske organizacije, kar gre po njegovem mnenju znova v prid velikim strankam. Te imajo namreč aktivne svoje podmladke.

Pirati menijo, da bi se moralo strankarsko financiranje iz proračuna povsem ukiniti, vsaka stranka bi se morala financirati le iz članarin in donacij. Hkrati bi prepovedali donacije oseb, zaposlenih v javni upravi, "saj je splošno znano, da se parlamentarne stranke financirajo tudi prek zaposlovanj svojih ljudi v javno upravo", dodajajo.

V Vesni poudarjajo, da so bili prepričani, da Gibanje Svoboda ne bo tisto, ki bo zmanjševalo demokratične pravice v naši družbi. "A to dobimo, če se gremo anti-volitve, na koncu se oba pola povežeta ob ključnih vprašanjih, ko gre za njihove privilegije, tokrat finančne, včasih pa tudi okoljske - poglejmo npr. TEŠ 6, Magno ..." so še dodali.