57. člen Ustave Republike Slovenije pravi, da se osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev. V stranki menijo, da bi moral ta člen veljati le za javne osnovne šole, financiranje zasebnih pa naj bi urejal posebni zakon. To pa se ne sklada z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je pred kratkim odločilo, da je razlikovanje v financiranju javnih in zasebnih osnovnih šol neustavno.

Stališče SD-ja delijo tudi koalicijski DeSUS, Združena levica in ZaAB, medtem ko si je vladna stranka SMC, kot kaže, premislila. Predlogu spremembe ustave nasprotujeta tudi SDS in NSi. SD je tako zbral podpise 26 poslancev, kar je dovolj (potrebnih jih je 20) za začetek postopka spremembe ustave, vendar pa je za sprejetje ustavne spremembe potrebna dvotretjinska podpora državnega zbora. Te SD za zdaj nima.

Iz SMC-ja so sicer sporočili, da bodo, čeprav svojih podpisov pod pobudo niso dodali, "konstruktivno sodelovali, če bodo postopki za ustavno spremembo sproženi", je zatrdila Simona Kustec Lipicer, vodja poslanske skupine SMC-ja. SMC, kot je znano, meni, da je predlagana sprememba v nasprotju z 20. točko obrazložitve ustavnega sodišča.

SD: Pobuda je več kot upravičena
Matjaž Han (SD) obžaluje, da je največja koalicijska stranka "v tej fazi" obupala, a zagotavlja, da bodo "več kot upravičeno pobudo" kljub temu nadaljevali.

Han je še pojasnil, da ne želijo ogroziti zasebnega šolstva, da pa je javno šolstvo tisto, ki mora biti kakovostno in dostopno vsem, medtem ko je lahko zasebno "sorazmerno dobra zadeva, vendar pa ima možnost drugačnega financiranja, ne le iz državnega proračuna".

SDS: Gre za izigravanje zakonodaje
Andrej Čuš, poslanec SDS-a, kjer predloga ne podpirajo, pa je dejal, da je pobuda za spremembo ustave "izigravanje odločitve ustavnega sodišča in veljavne zakonodaje". Dodal je, da bi SD, "če bi imel čiste in jasne namene", večjo podporo javnemu in ukinjanju zasebnega predlagal tudi na drugih področjih, med drugim v zdravstvu.

Za NSi je pobuda nazadnjaška
NSi pa je prepričan, da morajo imeti starši možnost izbire pri šolanju otrok. Ljudmila Novak, predsednica stranke, meni, da so zasebne šole v manjšini, da jih je premalo in bi lahko na tem področju vladala večja konkurenčnost. "Ne vem, zakaj bi sploh podpirali takšno nazadnjaško pobudo. Slovenija je članica EU-ja, kjer je poleg javnega tudi zasebno šolstvo zelo pomembno. Mi pa bi ga s tako pobudo želeli povsem uničiti," je bila kritična Novakova.