Po decembrskem pozivu premierja Roberta Goloba sta od petih članov sveta Agencije za energijo odstopila dva člana, Mitja Breznik in Sandi Šterpin, ostali so Borut Žlahtič, Janez Kopač in Borut Bratina. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je minulo sredo napovedal, da bo vlada na današnji seji predlagala njihovo razrešitev.

A kot kaže, so si najprej v koaliciji in nato še na vladi premislili. Podpredsednik vlade Matej Arčon je v izjavi za javnost pojasnil, da so na seji razpravljali o predlogu razrešitve svetnikov, a dokončne odločitve niso sprejeli. Po njegovih besedah si bodo vzeli čas za razmislek, tudi zaradi dopisa Evropske komisije. Ta je namreč opozorila, da bi pri razrešitvi lahko šlo za nedopusten politični pritisk na agencijo. Kot je dejal Arčon, nameravajo Komisiji predstaviti še "svojo plat zgodbe". "Če bo vlada zaznala stvari, ki škodujejo Slovenkam in Slovencem, ne bo gledala stran, ampak bo ukrepala, seveda v okviru zakonodaje. (...) Ne želimo narediti koraka v napačno smer, vzeli smo si čas, dokončna odločitev bo sprejeta v naslednjih tednih, obrazložitev mora biti v skladu z zakonodajo, zato se ne želimo prenagliti," je dejal Arčon.

Sorodna novica Evropska komisija ministrstvo opozarja, da je Agencija za energijo neodvisen organ

Spomnil je, da je ministrstvo prejelo poziv Komisije, naj ustrezno obrazloži vse nadaljnje postopke, zato nameravajo pripraviti gradivo, v katerem bi obrazložili svoje poteze in pridobiti njeno podporo. "Vztrajamo, da se tri člane razreši, a vzeli smo si čas, gradivo mora temeljiti na natančnih zakonskih podlagah."

Na vprašanje, kako razumejo zaskrbljenost Komisije, da gre pri napovedi razreševanja svetnikov agencije za nedopusten političen pritisk, je Arčon odgovoril: "Zaskrbljen si lahko takrat, ko poznaš samo eno plat zgodbe, zato nameravamo predstaviti tudi drugo plat zgodbe."

Dodal je, da na vladi ocenjujejo, da so bili državljani s strani agencije zavedeni, ko je trdila, da je 90 odstotkov državljanov na enakem ali boljšem. Hkrati pa "kaznuje približno deset odstotkov ljudi, ki so prešli na čiste vire energije" in s tem daje sporočilo, naj ostalih 90 odstotkov ne preide na čistejše vire energije in s tem blokira zeleni prehod.

Vlada je razpravlja tudi o možnosti ustavne presoje omrežninskega akta, vendar glede tega še ni sprejela nobene odločitve, saj želi "narediti koraka v napačno smer". To točko dnevnega reda so tako prekinili, dokončno odločitev pa je pričakovati v naslednjih tednih.

Agencija za energijo je v sredo vlado na spletni strani pozvala, naj raje čim prej predlaga manjkajoče člane sveta agencije, ki je od konca lanskega decembra nesklepčen. Svet, ki je po zakonu šestčlanski, ima namreč zaradi spora glede novega obračuna omrežnine zdaj le tri člane in ne more sprejemati odločitev.

30. decembra lani je MOPE že odprl poziv za zbiranje predlogov kandidatov za člana sveta agencije, ministrstvo bo listo kandidatov poslalo vladi, ta pa bo nato predlog kandidatov posredovala v DZ. Kandidata lahko predlaga tudi vlada sama. O kandidatih bo nato odločal DZ, člane sveta na predlog vlade namreč imenujejo in razrešujejo poslanci.

Sorodna novica Vlada bo predlagala razrešitev svetnikov agencije. Nov sistem bi omilila z interventnim zakonom.

Pozivi EU komisije in Acerja

Vlada je v sporu z Agencijo za energijo glede nove omrežninske metodologije, uveljavljene 1. oktobra lani, ki jo je vse dotlej podpirala. Glavni očitek vlade in ministrstva nacionalnemu energetskemu regulativnemu organu je, da je z novo metodologijo obračunavanja omrežnine "kaznoval" tista gospodinjstva, ki so doslej z montažo sončnih elektrarn, toplotnih črpalk, uporabo električnih avtomobilov, lastnimi sredstvi prispevala k zelenemu prehodu in zmanjševanju svojega ogljičnega odtisa.

Prav tako naj agencija v obdobju pred uveljavitvijo novega sistema ne bi prisluhnila strokovnim pomislekom, ki so prišli z ministrstva. Očitajo ji tudi, da ni upoštevala priporočil evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), naj se spremembe omrežninskih metodologij uvajajo postopoma. To razburja tudi gospodarstvo, ki si prizadeva za povrnitev starega sistema, a ta v kratkem času po mnenju stroke niti ni mogoč. Vrnitve starega sistema s februarjem, ki jo je konec decembra zahteval tudi premier, tako ni več na mizi.

Na drugi strani na Agenciji za energijo opozarjajo, da bi razrešitev preostalih svetnikov pomenila nedopusten politični pritisk, in vztrajajo, da novi omrežninski sistem pravičneje razporeja stroške med uporabniki. Agencija je o dogajanju obvestila tudi Evropsko komisijo, iz katere so se odzvali v torek. Ministrstvu so poslali dopis, v katerem so izrazili zaskrbljenost nad dogajanjem in opozorili na veljavno zakonodajo EU-ja.

Na Evropsko komisijo se je obrnil tudi Acer in v pismu izrazil zaskrbljenost "zaradi političnih pritiskov na Agencijo za energijo glede na nedavno napoved vlade, da bo državnemu zboru podala predlog za razrešitev tistih članov sveta, ki še niso odstopili".

Na ministrstvu so včeraj zavrnili očitke o pritiskih na agencijo in poudarili, da se zavedajo pomena njene neodvisnosti in da spoštujejo zakonski okvir. "Zavedamo se, da moramo ohraniti integriteto regulatorja, vendar prav tako ne smemo zanemariti širših potreb, ki se pojavljajo v sodobnem energetskem okolju," so zapisali na MOPE.

Ministrstvo je sicer napovedalo tudi interventni zakona, s katerim bi omilili primere najbolj "ekscesnih" dvigov omrežnin. Kot je pred tednom dni dejal Kumer, razmišljajo v smeri, da bi v visoki sezoni delno ali pa v celoti oprostili stroške omrežnine za dogovorjeno obračunsko moč za najdražji časovni blok.