V Mariboru potekajo sklepne faze načrtovanja odstranitve dveh neeksplodiranih letalskih bomb iz druge svetovne vojne. 250-kilogramsko bombo, najdeno na gradbišču pri nakupovalnem središču Europark, bodo strokovnjaki iz državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) odstranili v četrtek, pol tone težko bombo, ki je na železniškem nasipu med Mlinsko in Plinarniško ulico, pa v nedeljo.

Oba postopka odstranitve bomb bosta vplivala na mestni utrip in življenja Mariborčank in Mariborčanov. Kot je na novinarski konferenci povedala Ivana Grilanc z Uprave RS za zaščito in reševanje, je za četrtkovo uničenje manjše od dveh najdenih bomb vse pripravljeno, trenutno pa potekajo tudi priprave na nedeljsko akcijo. V četrtek bo domove začasno moralo zapustiti okoli 80 ljudi, v varnejše sobe pa bodo premeščeni tudi nekateri bolniki bližnjega UKC-ja Maribor, kjer bo med četrtkovo akcijo veljala tudi prepoved obiskov.

Poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič nam je razložil, da bodo tako v četrtkovi kot v nedeljski akciji najprej skušali onesposobiti vžigalnike. Če jim to uspe, bodo eksplozivno sredstvo odpeljali v začasno skladiščenje, uničenje pa bo izvedeno v sklopu rednih detonacij na njihovem poligonu.

"Če nam vžigalnikov ne bo uspelo onesposobiti, sledi uničenje bombe na kraju samem. Bombo bomo pred detonacijo zasuli in kontrolirano razstrelili," je razložil Zonjič in pojasnil, da bo ravno zaradi možnosti, da bo potrebna detonacija, preventivno opravljena evakuacija prebivalstva.

"Z ustreznimi pripravami smo polmer četrtkove evakuacije s 600 metrov zmanjšali na 300 metrov od lokacije NUS, radij nedeljske evakuacije pa s 1.200 na 300 metrov," je povedal Zonjič. "Srečo imamo, da imata obe bombi mehanske detonatorje, kar pomeni, da imamo čas. Bombi se lahko približamo, dokler vanjo ne posegamo, se nima kaj zgoditi," je razložil Zonjič, ki je z odstranjevanjem NUS povezan že 30 let. "Zakaj se izogibamo sprožitvi bombe na kraju samem? Zaradi morebitne škode na infrastrukturi, plinovodih, vodovodih," je pojasnil poveljnik enote za varstvo pred NUS.

V nedeljo tudi širši pas zaklanjanja

Več varnostnih ukrepov bo potrebnih v nedeljo, ko bo poleg evakuacije približno tisočih ljudi, ki živijo v polmeru 300 metrov od najdišča, poseben režim pa bo veljal tudi v pasu od 300 do 600 metrov od kraja, kjer leži 500-kilogramska bomba. V t. i. pasu zaklanjanja, bo 2.200 ljudi, ki prebiva na tem območju, sicer lahko ostalo v svojih domovih, a se bodo morali zadrževati v notranjosti svojih prebivališč in stran od oken.

V nedeljo bo zaprta tudi hitra cesta in njeni priključki, na reki Dravi bo prisoten policijski čoln, nadzor nad širšim območjem pa bo izvajan s pomočjo brezpilotnega letalnika oziroma drona. Predstavnik policije Boris Lukežič je ob tem občane pozval, naj se ravnajo po navodilih oblasti. Za vse evakuirane prebivalce bo sicer poskrbljeno v dvorani Tabor. Tam bodo imeli zagotovljene postelje in vse preostalo, kar bodo potrebovali v urah evakuacije. Osebe, ki same ne bi zmogle opraviti evakuacije, se lahko obrnejo na telefonsko številko 112 in ponje bo prišlo reševalno vozilo ali pa gasilci.

Primerov, kot se je zgodil na Vurberku, je malo

Ko pride do najdbe potencialno nevarne bombe ali drugega eksplozivnega sredstva, se aktivira enota za posredovanje pri najdbah neeksplodiranih sredstev. Ekipo sestavlja 33 posebej izurjenih in izšolanih pripadnikov civilne zaščite. Prostovoljci sicer načeloma brez poziva ne iščejo neeksplodiranih sredstev, temveč odstranjujejo, identificirajo, skladiščijo in uničujejo tista, ki jih najdejo ljudje, in najdbo sporočijo na številko 112. "Najpogosteje nas o najdbah obvestijo delavci, ki eksplozivna sredstva najdejo med gradbenimi deli, na različne bombe pa pogosto naletijo tudi lovci, pohodniki in drugi, ki hodijo v naravo," je dejal Zonjič.

Ravnanje ljudi, ki naletijo na NUS, se po besedah Zonjiča izboljšuje. "Zadnja leta, odkar imamo družbena omrežja, je stanje precej boljše. Sem pa tja se dobijo neodgovorni posamezniki. Primera z Vurberka sploh ne bi komentiral, ker to je bila katastrofa," je povedal Zonjič. Dogodki, kot se je na Vurberku zgodil leta 2017, ko je 41-letnik v gozdu v bližini svojega doma izkopal 227-kilogramsko neeksplodirano ameriško letalsko bombo in jo prepeljal v bližino doma, po besedah Zonjiča niso pogosti, težava pa ostaja dejstvo, da se redko opravljajo predhodne detekcije terena.

Na podlagi vlog občanov oziroma pravnih oseb preglede zemljišč z detektorji kovin opravljajo na območjih, kjer iz zgodovinskih virov izhaja, da obstaja velika verjetnost, da so v zemlji prisotna neeksplodirana ubojna sredstva. "Na kritičnih območjih, kjer so najdbe NUS pogoste, so priporočljive predhodne detekcije terena. Vendar gradbinci tega ne delajo, ker to pomeni dodaten strošek. Zato pa se pojavijo težave. V Nemčiji na primer sploh ne smeš izvajati nobenih del, preden ni narejena detekcija terena, pri nas pa gre za samostojno odločitev izvajalca – potem pa pride to takšnih situacij, ko najdemo dve bombi naenkrat," je povedal Zonjič.

Zelo pomembno je tudi ozaveščanje prebivalcev o nevarnostih in posledicah nesreč ob neustreznem rokovanju z NUS. Kot opozarjajo na Državni enoti Civilne zaščite za varstvo pred NUS lahko eksplozijo in hude telesne poškodbe – izgubo sluha, vida, raztrganine udov, hude notranje poškodbe – ali smrt povzroči že premik NUS-a. Zelo pomembno je, da so z nevarnostmi seznanjeni tudi otroci, zato pripadniki državne enote pogosto organizirajo predstavitve svojega delovanja po osnovnih šolah.

Dediščina soške fronte

Največja verjetnost, da bomo naleteli na NUS, je na območju severnoprimorske regije, kjer je med prvo svetovno vojno potekala soška fronta, ostanke različnih eksplozivnih sredstev iz prve in druge svetovne vojne pa tudi vojne za Slovenijo pa lahko najdemo praktično po vsej Sloveniji. Letos je Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred NUS opravila že 367 intervencij, od tega 203 na Goriškem. Od leta 2005 do leta 2018 je enota sicer v povprečju opravila 1,14 intervencije na dan in skupno odstranila skoraj 90 tisoč kosov NUS.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so nevarna vsa neeksplodirana ubojna sredstva, tudi če so stara več kot 50 ali 100 let. Ob nepravilnem ravnanju z njimi lahko eksplodirajo in zanetijo požare, porušijo objekte, povzročijo hude telesne poškodbe ali celo smrt. Tudi tako stara in zarjavela neeksplodirana ubojna sredstva lahko pomenijo smrtno nevarnost, kemična sestava eksploziva je namreč nestabilna in sprožilni mehanizem v sredstvu načet.

Med neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi najdemo sredstva, ki se zaradi različnih vzrokov niso aktivirala, in sredstva, ki so bila odvržena, namenoma nastavljena ali podtaknjena. V Sloveniji so najpogosteje najdene ročne bombe, topovski izstrelki in minometne mine.

Zonjič nam je povedal, da manjše evakuacije ob onesposabljanju najdenih NUS niso redkost, mariborska situacija je posebna zato, ker je območje urbano in je zato treba izpeljati več varnostnih ukrepov. Zaradi goste poseljenosti so onemogočeni tudi večji premiki bomb, zato se je nujno treba pripraviti tudi na morebitno detonacijo na kraju samem.

Zonjič je sicer pojasnil, da je nevarnost, da bi "po zraku leteli kosi", resnično minimalna, a da je varnost prebivalk in prebivalcev na prvem mestu, preventiva pa nujna.