Po mnenju predstavnikov nevladnih organizacij, vlada pri sprejemanju ukrepov ne omogoča zadostne javne razprave. Foto: MMC RTV SLO/Luka Lukič
Po mnenju predstavnikov nevladnih organizacij, vlada pri sprejemanju ukrepov ne omogoča zadostne javne razprave. Foto: MMC RTV SLO/Luka Lukič
Pred vlado so protestno brali resolucijo o normativni dejavnosti. Foto: MMC RTV SLO

Na vprašanje, kako so varčevalne ukrepe občutile nevladne organizacije, direktor Centra nevladnih organizacij Goran Forbici najprej poudari, da nevladne organizacije niso izključno financirane od države, vendar pa imajo zaradi krize tudi manj donacij podjetij in zasebnikov.

Po drugi strani pa se čedalje več ljudi, ki so se znašli v stiski, po pomoč obrača na nevladne organizacije. Organizacije imajo tako več uporabnikov, nimajo pa sredstev, da bi zadostile povpraševanju. Z napovedjo novih rezov se bo stvar še zaostrila, je prepričan Forbici.

Opozarjajo na posledice neusklajenih zakonov
Z branjem resolucije so predstavniki nevladnih organzacij skušali opozoriti predvsem na posledice, ki jih povzroča zakonodajna hitrost. "Za izhod iz krize imamo premalo časa, da bi sprejemali slabe zakone, katerih posledice bi morali odpravljati več let." Forbici je zato prepričan, da je premišljenost najboljša pri učinkovitosti. "Le mesec premisleka je dovolj, da se pripravi kakovostnejša zakonodaja."

Protestnega branja resolucije se je poleg nekaj deset predstavnikov nevladnih organizacij udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki je svojo udeležbo utemeljila z željo po ohranitvi pravne države.

O razmeroma skromnem številu udeležencev protestnega branja, bilo jih je dobrih dvajset, pa Forbici pove, da namen današnje manifestacije ni bil v številčnosti. Slednjo načrtujejo v prihodnih tednih, ko bo vlada poslala predlog proračuna v parlament, saj ta poleg javnega sektorja načrtuje tudi reze za nevladne organizacije.

Opozorilom nevladnikov se je pridružil tudi KPK
Na opozorila nevladnikov se je odzvala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki se je opozorilom pred posledicami hitrega sprejemanja zakonov pridružila. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, že dalj časa opozarjajo na pasti hitrega sprejemanja zakonodaje, v katero so nato vključeni različni parcialni interesi.

Po mnenju komisije se je stanje v zadnjem letu še poslabšalo. Komisija zato opozarja, da vključevanje civilne družbe ne bi smelo biti razumljeno kot "metanje peska pod kolesa potrebnih reform", temveč kot pot h kakovostnejšim pravnim ureditvam.